Ta zadeva se nanaša na prošnjo za dostop javnosti do vseh dokumentov, povezanih s petimi videokonferencami med predsednico Evropske komisije in predstavniki industrije, vključno s podjetjem, ki razvija cepivo proti COVID-19. Pritožnika je skrbelo, da Komisija ni opredelila vseh dokumentov, na katere se nanaša njegova zahteva, in da mu je odobrila dostop le do dela enega od dvanajstih dokumentov, ki jih je opredelila. Zlasti je zahteval dostop do predstavitve, ki jo je pripravila zadevna družba.

V okviru preiskave varuhinje človekovih pravic je Komisija opredelila tri dodatne dokumente, do katerih je odobrila širok dostop. Varuhinja človekovih pravic je kot rešitev predlagala, naj Komisija odobri tudi širši dostop do predstavitve, kot je zahteval pritožnik. Vendar je Komisija to zavrnila, pri čemer je trdila, da so bile zadevne informacije poslovno občutljive, da je družba nasprotovala razkritju teh informacij in da ni bilo prevladujočega javnega interesa.

Varuhinja človekovih pravic je izrazila obžalovanje nad odločitvijo Komisije. Vendar je priznala, da je malo verjetno, da bi Komisija razkrila informacije ob ugovoru družbe. Priznala je tudi, da si je Komisija od takrat bolj prizadevala za zagotavljanje informacij o pogajanjih s proizvajalci cepiv. Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila in Komisijo pozvala, naj zagotovi, da bodo zahteve glede preglednosti del tekočih in prihodnjih pogajanj s podjetji, pri katerih gre za pomembne javne interese.