Pritožba se nanaša na zahtevo za dostop javnosti do sporočil na podlagi mobilnih telefonov, ki jih je predsednik Evropskega sveta leta 2018 poslal voditeljem držav in vlad. Evropski svet je izjavil, da v skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov nima sporočil, ki bi pomenila „dokument“. Pritožniki so podvomili v to trditev.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je argument Evropskega sveta pravno pravilen, zato ni ugotovila nepravilnosti. Opozorila pa je, da pritožba sproža pomembna vprašanja, zlasti potrebo po ustreznem vodenju evidenc v zvezi z besedilnimi in takojšnjimi sporočili, ki se vse pogosteje uporabljajo za poklicno komunikacijo, vključno s sporočanjem vsebinskih informacij. Institucije EU bi morale glede na svojo dolžnost, da pripravijo in hranijo dokumentacijo, ki se nanaša na njihove dejavnosti, to upoštevati v svojih pravilih o evidentiranju dokumentov, pri čemer bi morale zagotoviti, da se ustrezna komunikacija ustrezno evidentira.