You have a complaint against an EU institution or body?

Available languages:
  • SLSlovenščina

Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1245/2015/NF o zavrnitvi Komisije, da zagotovi popoln dostop do dokumentov v zvezi z označevanjem hrvaškega vina

Pripravljeno v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.[1]

Primer zadeva domnevno nepravilno ravnanje Komisije pri obravnavi prošnje za dostop javnosti do dokumentov. Pritožnik, slovenska kmetijska zadruga, ki proizvaja teran – rdeče vino zahodnoslovenske kraške regije, ki ima v skladu s pravom EU zaščiteno označbo porekla (ZOP) – , je zaprosil za javni dostop do vseh dokumentov, povezanih s prošnjo Hrvaške za odobritev izjeme pri uporabi imena teran za vina, proizvedena na Hrvaškem.

Komisija je odobrila popoln dostop do enega dokumenta, vendar je zavrnila popolno razkritje štirih drugih dokumentov ter to utemeljila s tem, da je nerazkritje določenih delov teh štirih dokumentov upravičeno zaradi varovanja osebnih podatkov ter zaščite komercialnih interesov proizvajalcev vina in samega postopka odločanja Komisije o tem, ali odobriti ali zavrniti izjemo za Hrvaško pri uporabi imena teran, ki je še v teku.

Varuhinja je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija z zavrnitvijo zagotovitve popolnega dostopa do dokumentov, z izjemo redigiranih osebnih podatkov, ravnala nepravilno. Varuhinja priporoča, naj Komisija, razen izjeme, v celoti razkrije zadevne dokumente.

Ozadje pritožbe

1. Pritožba slovenske kmetijske zadruge, ki proizvaja rdeče vino teran, zadeva zavrnitev Evropske komisije, da zagotovi dostop javnosti do dokumentov o omejitvah pri uporabi imena teran na Hrvaškem.

2. V Sloveniji proizvedeni teran ima po pravu EU[2] zaščiteno označbo porekla (ZOP)[3], ki označuje vino iz določene regije, posebnega kraja ali, v izjemnih primerih, države, katerega kakovost in značilnosti so bistveno ali izključno odvisne od posebnih naravnih in človeških danosti oziroma geografskega okolja.[4] Na podlagi logotipa EU ZOP lahko potrošniki z lahkoto prepoznajo tradicionalne kakovostne izdelke in se zanesejo na njihovo avtentičnost. Ko je izdelek registriran v okviru sheme ZOP, so proizvajalci tega izdelka pravno zaščiteni pred posnemanjem ali napačno uporabo imena izdelka s strani proizvajalcev izven zaščitene regije.

3. Teran se tradicionalno prideluje v različnih delih Istre, regije, ki je danes razdeljena med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ker je Slovenija teran registrirala kot vino z zaščiteno oznako porekla, hrvaški proizvajalci vina po pristopu te države k EU (in po izteku prehodnih ukrepov) svojega terana niso več smeli prodajati pod istim imenom[5]. Hrvaška je nato Komisijo prosila, naj hrvaškim proizvajalcem dovoli[6] uporabo imena teran.[7]

4. Pritožnik je leta 2015 Komisijo zaprosil za dostop javnosti do vseh dokumentov, s katerimi je Hrvaška Komisijo zaprosila, da hrvaškim proizvajalcem vina dovoli še naprej uporabljati ime teran.

5. Komisija je sprva našla le en dokument in je zavrnila dostop do njega[8].

6. Pritožnik je Komisijo zaprosil, naj pregleda svojo odločitev o zavrnitvi dostopa (s t. i. potrdilno prošnjo). Pritožnik je pojasnil, da je njegova prošnja zajemala vse dokumente, s katerimi je Hrvaška zaprosila za odobritev izjeme, ne glede na to, ali je bila prošnja vložena pred pristopom Hrvaške k EU ali po njem. Obenem je navedel, da Komisija ni pojasnila, zakaj ne more razkriti zaprošenih dokumentov. Poleg tega pa je trdil, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje teh dokumentov.

7. V svoji odločitvi o pritožnikovi zahtevi za pregled je Komisija ugotovila, da pritožnikovi prošnji za dostop ustreza pet dokumentov:

(1) spremni dopis Misije Republike Hrvaške pri EU Komisiji z dne 16. maja 2013 (predpristopna korespondenca);

(1a) pismo hrvaškega ministrstva za kmetijstvo Komisiji z dne 13. maja 2013 („Priloga XV Del A in Del B Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009, Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabljajo na etiketah vina“);

(1b) pismo hrvaškega ministrstva za kmetijstvo Komisiji z dne 13. maja 2013 („Prehodni ukrepi za Republiko Hrvaško v vinskem sektorju, kar zadeva vina, obrana v letu 2012 in prej, v skladu s členom 41 pristopne pogodbe“);

(1c) pismo hrvaškega ministrstva za kmetijstvo Komisiji z dne 13. maja 2013;

(2) pismo hrvaškega ministrstva za kmetijstvo Komisiji z dne 16. aprila 2014 („Pravna rešitev vprašanja o teranu“).

8. Komisija je odobrila popoln dostop do dokumenta (1) in delni dostop do dokumentov (1a), (1b), (1c) in (2). Komisija je nerazkritje določenih delov dokumentov (1a), (1b), (1c) in (2) utemeljila z naslednjimi tremi izjemami glede dostopa javnosti do dokumentov: (i) varstvo zasebnosti in integritete posameznikov[9]; (ii) zaščita postopka odločanja v teku[10]; in (iii) zaščita poslovnih interesov[11]. Zavrnila je tudi argument pritožnika o prevladujočem javnem interesu za razkritje dokumentov.

9. Pritožnik se je nato obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

10. Varuhinja je začela preiskavo o pritožbi, da Komisija ni ustrezno obravnavala prošnje za dostop do pisem, ki so jih Komisiji poslali hrvaški organi v zvezi z uporabo imena teran za vino, proizvedeno na Hrvaškem. Pritožnik je Komisijo zaprosil za popoln dostop do dokumentov.

11. V preiskavi je varuhinja Komisijo pozvala, naj se odzove na pritožnikov argument, da bi morali biti dokumenti obravnavani z visoko ravnjo preglednosti, saj bi se izjema od zaščitene oznake porekla, za katero je zaprosila Hrvaška, odobrila s sprejetjem delegiranega akta Komisije. Uvodna izjava pravil EU o dostopu javnosti do dokumentov določa, da je treba širši dostop javnosti do dokumentov omogočiti v primerih, ko institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi.[12]

12. Varuhinja je med preiskavo prejela odgovor Komisije z njenim stališčem do pritožbe in nato še komentarje pritožnika na odgovor Komisije. Ekipa urada varuhinje je prav tako preiskala datoteko Komisije o tem vprašanju. Varuhinja je v preiskavi upoštevala argumente in mnenja obeh strani.

Zavrnitev Komisije, da zagotovi popoln dostop do pisem hrvaških oblasti v zvezi z uporabo imena teran za vino, proizvedeno na Hrvaškem

Argumenti, ki so bili predloženi varuhinji

13. Komisija je kot razloge za zavrnitev (popolnega) dostopa javnosti to zahtevanih dokumentov navedla: dokument (1b) naj bi vseboval osebne podatke hrvaških proizvajalcev vina, na primer njihova imena in naslove. V skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov, se lahko osebni podatki objavijo le, če oseba, ki zahteva dostop, dokaže, da je prenos podatkov nujen in ni razlogov za domnevo, da bi lahko bili legitimni interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ogroženi.[13] Komisija je navedla, da pritožnik ni dokazal nujnosti prenosa osebnih podatkov in zato teh podatkov ni mogoče razkriti, v skladu z izjemami glede dostopa javnosti na podlagi varovanja zasebnosti posameznika[14].

14. Komisija je prav tako navedla, da bi lahko imelo razkritje dokumentov daljnosežne posledice za zadevne slovenske in hrvaške proizvajalce vina. Odločitev Komisije o odobritvi izjeme od ZOP za teran bo pomembno vplivala na tržne strategije proizvajalcev in prodajo ter posledično na njihove poslovne interese. Komisija je zato zavrnitev dostopa utemeljila tudi z zaščito poslovnih interesov[15].  Komisija je navedla, da ni le hipotetično in je mogoče razumno domnevati, da bo imela odločitev pomemben poslovni vpliv na slovenske in hrvaške proizvajalce, zato bo imela objava poslovno občutljivih informacij, namenjenih obveščanju v samem postopku, podoben vpliv. Po mnenju Komisije dejstvo, da je za dostop do teh dokumentov zainteresiran pritožnik, tj. slovenski proizvajalec terana, potrjuje, da so dokumenti poslovno občutljivi.

15. Komisija je potrdila, da je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z izjemami glede uporabe ZOP za imena vin za označevanje izdelkov[16]. Vendar Komisija zaenkrat še ni sprejela predloga delegiranega akta o ZOP vina teran, kar pomeni, da je postopek odločanja še v teku. Komisija je izjemo glede dostopa zato utemeljila tudi z zaščito postopka odločanja v teku.[17] Komisija trdi, da bi popolno razkritje dokumentov razkrilo argumente hrvaških oblasti v podporo izjemi v zvezi z ZOP za teran. Ker Komisija o zadevi še odloča, bi popolno razkritje dokumentov resno ogrozilo njeno zmožnost nepristranskega odločanja in bi jo oviralo pri mirnem in učinkovitem opravljanju potrebnih notranjih posvetovanj. Komisija je poudarila tudi, da bosta delegirani akt o zadevi nadzirala sozakonodajalca EU[18], ki lahko vložita veto na predlog v roku dveh mesecev. Komisija je zato zaključila, da bi popolno razkritje dokumentov (1a), (1b), (1c), in (2) resno ogrozilo postopek odločanja, ki je v teku.

16. Poleg tega je Komisije navedla, da zaščita poslovnih interesov slovenskih in hrvaških proizvajalcev vina in postopka odločanja Komisije, ki je v teku, prevlada nad javnim interesom[19] za popolno razkritje dokumentov.

17. V odziv na zahtevo varuhinje, da se Komisija odzove na argument pritožnika, da bi morala za dokumente veljati visoka raven preglednosti, saj so povezani s sprejetjem delegiranega akta, je Komisija ponovila, da še ni sprejela predloga delegiranega akta, temveč je še vedno v postopku obravnave zadeve. Opomnila je tudi, da bo morebitni delegirani akt pod nadzorom sozakonodajalcev EU in zatrdila, da je iz sodne prakse sodišč EU jasno, da je delegirani akt drugačen[20] od zakonodajnega akta.

18. Pritožnik navaja, da se Komisija napačno sklicuje na izjemo glede dostopa zaradi zaščite poslovnih interesov slovenskih in hrvaških proizvajalcev vina. Argument Komisije, da bi razkritje dokumentov ogrozilo poslovne interese proizvajalcev vina, temelji na vplivu dejanske odločitve Komisije o izjemi pri ZOP, ne pa na vplivu razkritja dokumentov. Pritožnik je navedel, da med razkritjem skritih delov dokumentov in vplivom odločitve o izjemi ni relevantne vzročne povezave, kar dokazuje tudi dejstvo, da bi se isti vpliv, tj. pomemben učinek na tržno in prodajno strategijo in ustrezne rezultate, ki jih dosegajo slovenski in hrvaški proizvajalci, zgodil ne glede na razkritje teh dokumentov. To pa zato, ker tega vpliva ne bo povzročilo razkritje informacij iz skritih delov dokumentov, temveč nove okoliščine na trgu zaradi odločitve Komisije o tem, ali odobriti izjemo pri ZOP. Pritožnik je dodal, da je sklicevanje na izjemo zaradi zaščite poslovnih interesov treba preveriti zgolj na podlagi informacij iz zahtevanih dokumentov, ne glede na osebo, ki je za dostop do dokumentov zaprosila.

19. Glede sklicevanja Komisije na izjemo zaradi zaščite postopka odločanja v teku pritožnik navaja, da se je mogoče na to izjemo sklicevati le, če bi razkritje dokumentov povzročilo tako intenziven zunanji pritisk javnosti, da bi to resno ogrozilo postopek odločanja Komisije. Komisija bi morala dokazati, da bi bilo zanjo po razkritju zadevnih dokumentov nemogoče ali pa vsaj izjemno težko odločiti o zahtevani izjemi od ZOP. Komisija ni navedla argumentov, ki bi to potrjevali. Po pritožnikovem mnenju je možnost zunanjega pritiska povsem hipotetična. 

20. Pritožnik trdi tudi, da pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov[21], pa tudi z njimi povezana sodna praksa[22], kažejo, da se širši dostop do dokumentov odobri, ko institucije izvajajo delegirana pooblastila. Potrebo po javnem nadzoru nad izvajanjem delegiranih pooblastil, ki jih ima Komisija, ter s tem povezanimi dokumenti je treba zato po mnenju pritožnika obravnavati kot javni interes, ki prevladuje nad potrebo po zaščiti poslovnih interesov ali postopka odločanja v teku. Poleg tega sta spodbujanje poštene konkurence med proizvajalci vin in zaščita potrošnikov tudi prevladujoča javna interesa. Pritožnik vztraja, da mora Komisija odobriti popoln dostop do zaprošenih dokumentov.

Varuhova ocena, na kateri temelji priporočilo

21. Preglednost je bistven vidik dobrega demokratičnega upravljanja. Načelo preglednosti se odraža tudi v temeljni pravici dostopa do dokumentov[23], katere uresničevanje urejajo posebna pravila EU[24]. Pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov so ključni sestavni del zagotavljanja preglednosti pri sprejemanju odločitev in da se te odločitve sprejemajo čim bližje ljudem.

22. Vendar pa pravica dostopa javnosti do dokumentov ni absolutna; zanjo obstajajo nekatere izjeme, ki so določene v ustreznih pravilih EU[25]. Da bi zagotovili, da se pravica dostopa javnosti ne omejuje po nepotrebnem, je bistveno, da institucije EU[26] izjeme uporabljajo pravilno in v čim ožjem smislu. Če Komisija presodi, da ne more razkriti dokumenta na podlagi prošnje občana, je dolžna podati ustrezno obrazložitev za zavrnitev dostopa, ki bo temeljila vsaj na eni od izjem glede dostopa.[27] V tem primeru se je Komisija sklicevala na tri izjeme, s katerimi je zavrnila popoln dostop do dokumentov, za katere je zaprosil pritožnik: (i) varstvo zasebnosti in integritete posameznikov[28]; (ii) zaščita postopka odločanja v teku[29]; in (iii) zaščita poslovnih interesov[30].

Uporaba izjeme zaradi varstva zasebnosti s strani Komisije

23. Varuh se strinja s stališčem Komisije, da mora v skladu z ustreznimi pravili EU[31] o dostopu do osebnih podatkov vlagatelj dokazati potrebo po prenosu teh podatkov. Pritožnik takšnega argumenta o potrebi po posredovanju osebnih podatkov iz dokumenta (1b) ni izrazil niti v prošnji za pregled niti v pritožbi varuhinji niti v okviru varuhove preiskave. Komisija je zato upravičeno uporabila izjemo glede dostopa do osebnih podatkov iz dokumenta (1b) zaradi varovanja zasebnosti.

Uporaba izjeme zaradi zaščite poslovnih interesov s strani Komisije

24. Ta izjema do dostopa velja, če bi razkritje dokumenta ogrozilo zaščito poslovnih interesov fizične ali pravne osebe, razen pri obstoju prevladujočega javnega interesa za razkritje. Kot prvo se lahko izjema uporabi le, če obstajajo „poslovni interesi“, ki bi jih razkritje lahko „specifično in dejansko[32] ogrozilo. Sodišča EU sicer niso jasno opredelila pomena poslovnih interesov, vendar iz uveljavljene sodne prakse izhaja, da niso vse informacije o podjetju in njegovih poslovnih zvezah krite v okviru tega varstva poslovnih interesov v skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov[33]. Če bi veljavna izjema krila vse te informacije, bi s tem zaobšli splošno načelo o čim širšem dostopu javnosti do dokumentov v okviru institucij EU.[34]

25. Izjema navadno krije informacije, kot so poslovne skrivnosti[35], informacije, ki so zajete v obveznost varovanja poslovne skrivnosti, ter informacije, zagotovljene v okviru preiskav na področju konkurence in državne pomoči[36]. V ustreznih dokumentih ni informacij te vrste. Prav tako informacije iz dokumentov ne omogočajo določitve poslovne dejavnosti podjetij[37], niso povezane s stroškovno strukturo podjetij[38] ali ekonomsko sposobnostjo, tržnim deležem ali stroški proizvodnje podjetij[39]. Komisija je sama opredelila poslovne interese kot „sposobnost fizične ali pravne osebe, da izvaja svoje tržne in poslovne dejavnosti[40]. Po mnenju varuha v ustreznih dokumentih ni informacij, katerih razkritje bi ogrozilo sposobnost slovenskih in hrvaških proizvajalcev vina, da izvajajo svoje tržne in poslovne dejavnosti.

26. Komisija ni podala konkretnejše obrazložitve o[41] poslovnih interesih, ki bi bili po njenem mnenju ogroženi zaradi razkritja dokumentov. Komisija prav tako ni razložila, kako bi bili ti poslovni interesi specifično in dejansko ogroženi. Poleg tega ni pojasnila, zakaj bi bilo mogoče razumno domnevati, da bodo ti interesi ogroženi, in da to ni le hipotetično.[42] Komisija navaja, da bo njena odločitev o odobritvi ali zavrnitvi zahteve Hrvaške po uporabi imena teran imela velik vpliv na tržne in prodajne strategije tako slovenskih kot hrvaških proizvajalcev ter posledično na njihove poslovne interese. Trdi, da se zdi razumno predvidljivo, da bo ta odločitev imela pomemben poslovni vpliv na slovenske in hrvaške proizvajalce, zato bi imelo razkritje dokumentov, na podlagi katerih se odloča, podoben učinek. Da bi bil ta argument prepričljiv, bi morale biti v ustreznih dokumentih prisotne vsaj poslovno občutljive informacije, ali pa bi morali dokumenti vsebovati informacije, ki bi kazale, ali bo Komisija odobrila ali zavrnila prošnjo za izjemo pri ZOP za teran. Varuhinja po podrobnem pregledu dokumentov, ki jih je pridobila v okviru preiskave, meni, da v ustreznih dokumentih ni poslovno občutljivih informacij niti namigov o vsebinskem stališču Komisije o prošnji. Varuhinja je zato prišla do ugotovitve, da je Komisija nepravilno zavrnila popolni dostop do dokumentov (1a), (1b), (1c) in (2) na podlagi izjeme, namenjene zaščiti poslovnih interesov.

Uporaba izjeme zaradi zaščite postopka odločanja v teku s strani Komisije

27. Pravila EU o dostopu javnosti do dokumentov[43] določajo, da se dostop do dokumenta, povezanega z zadevo, o kateri institucija še odloča, zavrne, če bi razkritje dokumenta resno ogrozilo postopek odločanja institucije. Kot vsako izjemo glede pravice dostopa javnosti do dokumentov je treba tudi to izjemo interpretirati in uporabljati v ožjem smislu.[44] Notranji postopek odločanja v tej zadevi je postopek odločanja Komisije o sprejetju delegiranega akta.[45]

28. Namen zaščite postopka odločanja pred ciljno usmerjenim zunanjim pritiskom lahko predstavlja legitimno podlago za omejitev dostopa do dokumentov, ki so povezani z določenim postopkom odločanja. Vseeno pa mora biti mogoče razumno domnevati, da bo razkritje dokumentov povzročilo zunanji pritisk in da bo ta pritisk takšne narave in tako močan, da bo resno ogrozil postopek odločanja Komisije.[46] Argument Komisije, da bi razkritje zadevnih dokumentov povzročilo javno razpravo, ki bi lahko Komisijo silila v sprejetje določene odločitve je zelo nejasen in bolj splošna izjava. Komisija ni navedla dovolj jasnih in utemeljenih argumentov, da bi z razkritjem dokumentov v celoti tvegali tako močan zunanji pritisk in takšne narave, da bi bil resno ogrožen postopek odločanja Komisije[47]. Tudi če bi hrvaški in slovenski proizvajalci vin izrazili nestrinjanje z vsebino teh dokumentov, je takšno nestrinjanje normalni del javnega diskurza, s katerim bi morala biti Komisija vajena ravnati, ne da bi to ogrozilo njen postopek odločanja. Morebitne kritike vsebine dokumentov s strani tretjih stani ne bi škodile postopku odločanja Komisije, temveč bi Komisiji v tem postopku pomagale, da bi lahko opredelila in obravnavala pomisleke različnih deležnikov. Varuhinja zato meni, da Komisija ni dokazala, da bi popolno razkritje dokumentov (1a), (1b), (1c) in (2) resno ogrozilo njen notranji postopek odločanja.

29. Dodatni razlog, zakaj varuhinja meni, da razkritje redigiranih delov dokumentov (1a) in (1b) ne bi moglo resno ogroziti notranjega postopka odločanja Komisije o ZOP, je to, da dokumenti niso specifično povezani z dejanskim vprašanjem izjeme pri ZOP za teran. Dokumenta (1a) in (1b) se nanašata na prehodne ukrepe in izvajanje prava EU v vinskem sektorju na Hrvaškem v okviru pristopa te države k EU, kar je Komisija že rešila s sprejetjem izvedbene uredbe[48].

Visoka raven preglednosti pri dokumentih, kjer Komisija deluje v okviru delegiranih pooblastil

30. Namen pravil EU o javnem dostopu do dokumentov[49] je omogočiti javnosti čim širši dostop do dokumentov. „Čim širši dostop“ pomeni, da mora imeti javnost pravico do popolnega razkritja zaprošenih dokumentov, edina omejitev te pravice pa je stroga uporaba izjem, ki so izrecno navedene[50].[51] Pri uporabi izjem za posamezne dokumente je treba posebno pozornost nameniti naravi dejavnosti, ki se izvaja[52]. Notranji postopek odločanja, ki se obravnava v tem primeru, je odločitev Komisije, ali sprejeti delegirani akt o odobritvi izjeme k pravilu, da se sorta vinske trte teran, ki je deležna zaščitene oznake porekla v korist slovenskih proizvajalcev vina, ne uporablja za označevanje vina, proizvedenega na Hrvaškem ali drugje.[53]Uvodna izjava pravil EU o dostopu javnosti do dokumentov[54] določa, da je treba v največji možni meri omogočiti dostopdo dokumentov v primerih, ko institucije delujejo v okviru svoje zakonodajne funkcije, vključno s prenesenimi pristojnostmi“. Komisija je v svojem odgovoru varuhinji navedla, da „še ni sprejela predloga delegiranega akta ter da so posvetovanja o tem še v polnem teku.“

31. Komisija (še) ni sprejela delegiranega akta. Vseeno pa to ne pomeni, da Komisija pri presojanju, ali sprejeti takšen akt, ne deluje v okviru delegiranih pooblastil. Komisija ne bi mogla presojati o odobritvi ali zavrnitvi izjeme za Hrvaško, če ne bi delovala v okviru delegiranih pooblastil, ki sta ji jih podelila sozakonodajalca EU. Iz tega sledi, da notranji postopek odločanja Komisije o tem, ali sprejeti delegirani akt, ni predhoden, temveč nujno predvideva njeno delovanje v okviru njenih delegiranih pooblastil.[55] Ustrezni dokumenti bi morali biti zato vključeni v okvir najvišje možne ravni preglednosti. Glede na besedilo uvodne izjave k pravilom EU o dostopu javnosti do dokumentov, ki izrecno navaja delovanje v okviru delegiranih pooblastil, po varuhinjinem mnenju ni važno, da Komisija ne deluje v zakonodajni funkciji, kot je pravilno navedla.

32. Glede na navedeno varuhinja ugotavlja, da predstavlja zavrnitev Komisije, da zagotovi popoln dostop do zadevnih dokumentov, razen osebnih podatkov iz dokumenta (1b), nepravilnost. Spodaj zato prilaga ustrezno priporočilo, v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic.

Sklepna ugotovitev

Priporočilo

Na podlagi preiskave o pritožbi varuhinja Komisiji predlaga naslednje:

Komisija bi morala (i) odobriti dostop do dokumenta (1b), z izjemo osebnih podatkov, in bi morala (ii) v celoti razkriti dokumente (1a), (1b) in (2).

Pritožnik in Komisija bosta o tem priporočilu obveščena.  V skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje v roku treh mesecev od datuma tega priporočila. Podrobno mnenje lahko vsebuje sprejetje priporočila in opis, kako je bilo priporočilo uresničeno.

 

Strasbourg, 15/02/2017

 

[1] Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, 4.5.1994, str. 15).

[2] Glej ustrezni vnos v podatkovno zbirko Komisije E-Bacchus: http://ec.europa.eu/agriculture/markets/wine/e-bacchus/index.cfm?event=pdfEccgi&language=SL&eccgiId=8347

[3] Pregled shem zaščitene kakovosti EU za vina je na voljo tukaj: http://ec.europa.eu/agriculture/quality/schemes/wines_sl

Pregled zakonodaje EU na področju ZOP za vina je na voljo tukaj: http://ec.europa.eu/agriculture/quality/schemes/legislation_sl

[4] http://ec.europa.eu/agriculture/quality/schemes/legislation_sl

[5] Kot prehodni ukrep je Hrvaška smela tržiti svoja vina, proizvedena pred 30. junijem 2013, z oznakami, določenimi v hrvaški predpristopni zakonodaji, in sicer do porabe zalog. Glej člen 1(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 753/2013 z dne 2. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja, UL L 210, 6.8.2013, str. 21.

[6] Komisija lahko v skladu s členom 100(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671) sprejme delegirani akt, s katerim določi izjeme od tega pravila.

[7]  Glej odgovor Komisije z dne 13. februarja 2015 na parlamentarno vprašanje o tej zadevi: http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2014-010598&language=EN

[8]  Člen 4(3) (varstvo postopka odločanja institucije) in prva alineja člena 4(2) (varstvo poslovnih interesov fizičnih in pravnih oseb, vključno z intelektualno lastnino) Uredbe št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[9] Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[10] Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[11] Prva alineja člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[12] Glej uvodno izjavo 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[13] Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001 v povezavi s členoma 2(a) in 8(b) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1). Glej tudi sodbo Sodišča Evropske unije z dne 29. junija 2010, Komisija proti Bavarian Lager, C-28/08 P, ECLI:EU:C:2010:378.

[14] Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[15] Prva alineja člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[16] Člen 100(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

[17] Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[18] Evropski parlament in Svet.

[19] Člen 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[20] Sklep Splošnega sodišča z dne 6. septembra 2011, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi proti Parlamentu in Svetu, T-18/10, ECLI:EU:T:2011:419, točka 56.

[21] Uvodna izjava 6 Uredbe (EU) št. 1049/2001.

[22] Sodba Sodišča Evropske unije z dne 1. julija 2008, Švedska in Turco proti Svetu, C-39/05 P in C-52/05, ECLI:EU:C:2008:374.

[23] Člen 42 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

[24] Uredba (ES) št. 1049/2001.

[25] Člen 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[26] Sodba Sodišča z dne 21. septembra 2010, Švedska in drugi proti API in Komisiji, C-514/07 P, C-528/07 P in C-532/07 P, ECLI:EU:C:2010:541, točka 73; sodba Sodišča z dne 18. decembra 2007, Švedska proti Komisiji, C-64/05, ECLI:EU:C:2007:802, točka 66.

[27] Sodba Sodišča z dne 1. julija 2008, Švedska in Turco proti Svetu, C-39/05 P in C-52/05 P, ECLI:EU:C:2008:374, točka 35; sodba Splošnega sodišča z dne 11. marca 2009, Borax Europe proti Komisiji, T-166/05, ECLI:EU:T:2009:65, točka 40.

[28] Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[29] Člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[30] Prva alineja člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[31] Člen 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 1049/2001, v povezavi s členom 2(a) in členom 8(b) Uredbe (XX) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

[32] Glej, na primer, sodbo Splošnega sodišča z dne 30. januarja 2008, Terezakis proti Komisiji, T-380/04, ECLI:EU:T:2008:19, točka 97.

[33] Prva alineja člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[34] Sodba v zadevi Terezakis proti Komisiji, T-380/04, navedena zgoraj, ECLI:EU:T:2008:19, točka 93; sodba Splošnega sodišča z dne 22. maja 2012, EnBW Energie Baden-Württemberg proti Komisiji, T-344/08, ECLI:EU:T:2012:242, točka 134.

[35] Sodba Splošnega sodišča z dne 15. januarja 2013, Strack proti Komisiji, T-392/07, ECLI:EU:T:2013:8, točka 227.

[36] Sodba Sodišča z dne 29. junija 2010, Komisija proti Technische Glaswerke Ilmenau, C-139/07 P, ECLI:EU:C:2010:376, točka 61; sodba Sodišča z dne 28. junija 2012, Komisija proti Éditions Odile Jacob, C-404/10 P, ECLI:EU:C:2012:393, točki 123 in 124; sodba Sodišča z dne 28. junija 2012, Komisija proti Agrofert Holding, C-477/10 P, ECLI:EU:C:2012:394, točke 64, 66 in 68; sodba Sodišča z dne 27. februarja 2014, Komisija proti EnBW, C-365/12 P, ECLI:EU:C:2014:112, točka 93.

[37] Sodba Splošnega sodišča z dne 19. januarja 2010, Co-Frutta proti Komisiji, T-355/04 in T-446/04, ECLI:EU:T:2010:15, točka 131.

[38] Sodba v zadevi Terezakis proti Komisiji, T-380/04, navedena zgoraj, ECLI:EU:T:2008:19, točka 95.

[39] Sodba v zadevi Strack proti Komisiji, T-392/07, navedena zgoraj, ECLI:EU:T:2013:8, točka 227.

[40] Potrditvena odločba SG.B.2/SB/md D(2005) 1375 z dne 15. februarja 2005.

[41] Sodba v zadevi Terezakis proti Komisiji, T-380/04, navedena zgoraj, ECLI:EU:T:2008:19, točki 93 in 104.

[42] Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. marca 2011, Access Info Europe proti Svetu, T-233/09, ECLI:EU:T:2011:105, točka 59, kjer Splošno sodišče povzame standard v zvezi z uporabo izjeme: „Sicer pa zgolj okoliščina, da dokument zadeva interes, ki je varovan z eno od izjem, ne sme zadoščati, da se upraviči njena uporaba (sodba Splošnega sodišča z dne 13. aprila 2005 v zadevi Verein für Konsumenteninformation proti Komisiji, T-2/03, ZOdl., str. II-1121, točka 69). Taka uporaba je lahko načeloma upravičena le ob predpostavki, da je institucija predhodno presodila, ali bi bil z dostopom do dokumenta lahko konkretno in dejansko ogrožen varovani interes. Poleg tega mora biti tveganje ogrozitve varovanega interesa razumno predvidljivo, in ne zgolj hipotetično (zgoraj v točki 57 navedena sodba Švedska in Turco proti Svetu, točka 43, in sodba Splošnega sodišča z dne 11. marca 2009 v zadevi Borax Europe proti Komisiji, T-166/05, neobjavljena v ZOdl., točka 50).

[43] Prvi pododstavek člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[44] Glej, na primer, sodbo v zadevi Access Info Europe proti Svetu, T-233/09, navedena zgoraj, ECLI:EU:T:2011:105, točka 55; sodbo Sodišča z dne 18. decembra 2007, Švedska proti Komisiji, C-64/05 P, ECLI:EU:C:2007:802, točka 66.

[45] Glej člena 100(3) in 227 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

[46] Sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2014, MasterCard in drugi proti Komisiji, T-516/11, ECLI:EU:T:2014:759, točka 71.

[47] Glej, na primer, sodbo Splošnega sodišča z dne 20. decembra 2016, PAN Europe proti Komisiji, T-51/15, ECLI:EU:T:2016:519, točka 33.

[48] Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 753/2013 z dne 2. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja, UL L 210, 6.8.2013, str. 21.

[49] Glej uvodno izjavo 4 in člen 1 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

[50] Uredba (ES) št. 1049/2001.

[51] Sodba v zadevi Access Info Europe proti Svetu, T-233/09, navedena zgoraj, ECLI:EU:T:2011:105, točka 56.

[52] Mnenje generalnega pravobranilca Cruza Villalóna z dne 16. maja 2013, C-280/11 P, ECLI:EU:C:2013:325, točka 55.

[53] Glej člena 100(3) in 227 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

[54] Uvodna izjava 6 Uredbe (EU) št. 1049/2001.

[55] Pravo EU ne opredeljuje postopka za izvajanje delegiranih pooblastil Komisije. Jasno pa je, da se izvajanje delegiranih pooblastil Komisije zaključi s sprejetjem delegiranega akta. V zvezi s tem nato ni pomembno, ali je začetek veljavnosti delegiranega akta mogoče zavrniti z vetom sozakonodajalcev EU.