P. Nikiforos Diamandouros

P. Nikiforos Diamandouros se je rodil 25. junija 1942 v grških Atenah. Od leta 2003 do oktobra 2013 je bil varuh človekovih pravic Evropske unije (evropski varuh človekovih pravic). Med letoma 1998 in 2003 je deloval kot prvi nacionalni varuh človekovih pravic v Grčiji. Je zaslužni profesor primerjalne politike na Oddelku za politologijo in javno upravo na Univerzi v Atenah. Med letoma 1995 in 1998 je služboval kot direktor in predsednik Grškega državnega centra za družbene raziskave (EKKE). Od leta 2012 je gostujoči profesor na Evropski akademiji (College of Europe, Brugge). Maja 2014 je bil izvoljen v Grško akademijo (tj. Nacionalno akademijo umetnosti in znanosti).

Diplomiral (1963) in magistriral (1965) je na Univerzi v Indiani (1963), nato pa še magistriral (1969) in doktoriral (1972) na Univerzi Columbia. Preden se je leta 1988 pridružil fakulteti Univerze v Atenah, je predaval in raziskoval na Državni univerzi v New Yorku ter Univerzi v Columbia (1973–1978). Med letoma 1980 in 1983 je bil direktor za razvoj na Atenski visoki šoli v Grčiji. Od leta 1983 do leta 1988 je bil programski direktor za Zahodno Evropo ter Bližnji in Srednji vzhod pri Svetu za družboslovne raziskave v New Yorku. Med letoma 1988 in 1991 je bil direktor Grškega inštituta za mednarodne in strateške študije v Atenah – raziskovalno-svetovalne skupine s poudarkom na politično usmerjenih raziskavah, ki sta jo financirali fundaciji Ford in MacArthur. Leta 1997 je kot gostujoči profesor političnih ved predaval na Centru Juana Marcha za visoke študije na področju družbenih ved (Madrid). Leta 2011 mu je Ameriška univerza v Grčiji podelila naziv častni doktor prava (honoris causa).

Služboval je kot predsednik Grškega združenja za politične vede (1992–1998) ter Združenja za sodobne grške vede Združenih držav (1985–1988). V letih 1999 in 2000 je bil imenovan za člana Grške nacionalne komisije za človekove pravice ter Državnega sveta za reformo uprave. Med letoma 1988 in 1996 je sopredsedoval Pododboru za Južno Evropo pri Svetu za družboslovne raziskave v New Yorku, katerega dejavnosti je finančno podprla fundacija Volkswagen. Prav tako je bil eden od urednikov knjižne zbirke New Southern Europe, ki je izšla pri založbah Oxford University Press, Johns Hopkins University Press in Palgrave. Poleg tega je bil prejemnik raziskovalnih štipendij Fulbright in National Endowment for the Humanities (Združene države).

Veliko je pisal o grški politiki in zgodovini, Južni in Jugovzhodni Evropi, vključno z Grčijo, pri čemer se je osredotočal na vprašanja demokratizacije, države, oblikovanja narodov, odnosa med kulturo in politiko, institucije varuha človekovih pravic ter načel dobre upravne prakse. Sourednik knjižnih zbirk: The Politics of Democratic Consolidation: Southern Europe in Comparative Perspective (Politika demokratične konsolidacije: primerjalni vidik Južne Evrope), 1995; Parties, Politics and Democracy in the New Southern Europe (Stranke, politika in demokracija v novi Južni Evropi), 2001; Evropski varuh človekovih pravic: Origins, Establishment, Evolution (Začetki, uveljavitev in razvoj), 2005; Democracy and the State in the New Southern Europe (Demokracija in država v novi Južni Evropi), 2006; Spatial Conceptions of the Nation; Modernizing Geographies in Greece and Turkey (Pojmovanje prostora v očeh naroda; Sodobne spremembe z vidika geografskih območij v Grčiji in Turčiji), 2010. Monografiji: The Origins of State-Building in Modern Greece (Začetki ustanavljanja države v sodobni Grčiji), 1821–1828, 2002 (v grščini), in Cultural Dualism and Political Change in Postauthoritarian Greece (Kulturni dualizem in politične spremembe v postavtoritarni Grčiji), 2000 (v grščini).

Odlikovanja: vrhovni poveljnik Feniksovega reda, Grčija, 2004; zlati križ za zasluge, Poljska, 2010; vitez častne legije, Francija, 2014.

Jeziki: grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nemščina, španščina, portugalščina. Med njegove hobije spadajo branje, pisanje, poslušanje klasične glasbe in gledanje filmov.