Spodaj navedene izvedbene določbe so trenutno v postopku revizije, da bi se upoštevala Uredba (EU, Euratom) 2021/1163 Evropskega parlamenta o novem statutu Evropskega varuha človekovih pravic.

Odločba Evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb

Člen 1 : Opredelitev pojmov

V teh izvedbenih določbah:

(a) „institucija“ pomeni institucijo, organ, urad ali agencijo Evropske unije;

(b) „Statut“ pomeni Sklep Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljaje funkcije varuha človekovih pravic (^[1]);

(c) „varuh človekovih pravic“ je oseba, ki jo izvoli Evropski parlament v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(d) „sekretariat“ sestavljajo uradniki in drugi uslužbenci, ki pomagajo varuhu človekovih pravic;

(e) „dokument“ pomeni vsako vsebino, ne glede na to, kakšen je njen medij (napisano na papirju ali shranjeno v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis).

Člen 2 : Prejem pritožb

2.1 Varuh človekovih pravic prejme pisne pritožbe, vložene v elektronski obliki ali na papirju. Sprejme ustrezne ukrepe za pomoč invalidom pri uveljavljanju njihove pravice, da se pritožijo varuhu človekovih pravic.

2.2 Pritožnik v pritožbi opredeli vse informacije, za katere meni, da so zaupne. Pritožnikova opredelitev katerih koli takih informacij kot zaupnih pa varuhu človekovih pravic ne preprečuje, da zaradi izvedbe preiskave informacije sporoči pristojni instituciji.

2.3 Peticija, ki jo varuhu človekovih pravic posreduje Evropski parlament s soglasjem pošiljatelja peticije, se obravnava kot pritožba.

2.4 V ustreznih primerih in s soglasjem pritožnika lahko varuh človekovih pravic pritožbo posreduje drugemu pristojnemu organu.

Člen 3 : Začetna obdelava pritožb

3.1 Varuh človekovih pravic odloči, ali je pritožba v okviru njegovih pristojnosti, in če je tako, ali je dopustna v skladu s členom 2 Statuta. Sekretariat lahko od pritožnika zahteva predložitev dodatnih informacij ali dokumentov, na podlagi katerih bo lahko varuh človekovih pravic sprejel to odločitev.

3.2 Če pritožba ni v okviru pristojnosti varuha človekovih pravic ali ni dopustna, jo arhivira.

3.3 Varuh človekovih pravic odloči, ali obstaja dovolj razlogov za upravičenost preiskave v zvezi z dopustno pritožbo. Če ne najde dovolj razlogov za upravičenost preiskave, pritožbo arhivira.

Člen 4 : Zbiranje informacij med preiskavami

4.1 Če varuh človekovih pravic najde dovolj razlogov za začetek preiskave, opredeli navedbe pritožnika, ki spadajo v njegovo področje preiskave.

4.2 Pristojno institucijo lahko zaprosi, da odgovori na te pritožbe. Poleg tega jo lahko zaprosi, da v svojem odgovoru predloži mnenje o posebnih vidikih pritožbe in posebnih vprašanjih, ki izhajajo iz pritožbe ali so z njo povezana.

4.3 Varuh človekovih pravic lahko od institucije zahteva, da mu pošlje informacije ali dokumente. Po posvetovanju s pristojno institucijo se lahko z njo tudi dogovori za pregled zadevnih dokumentov.

4.4 Institucije morajo o zadevah iz odstavkov 4.2 in 4.3 odgovoriti v roku, ki ga določi varuh človekovih pravic in ki navadno ni daljši od treh mesecev. Točen rok za odgovor mora biti razumen in je odvisen od kompleksnosti ter nujnosti preiskave. Če varuh človekovih pravic meni, da je preiskava v javnem interesu, mora biti rok za odgovor karseda razumno kratek. Če pristojna institucija varuhu človekovih pravic ne more zagotoviti odgovora v določenem roku, mora utemeljiti zahtevo po podaljšanju.

4.5 Varuh človekovih pravic lahko pristojno institucijo zaprosi za sestanek, da se razjasnijo vprašanja, ki spadajo na področje preiskave.

4.6 Varuh človekovih pravic lahko od uradnikov ali drugih uslužbencev institucij zahteva, da pričajo pod pogoji iz Statuta. Varuh človekovih pravic lahko odloči, da je pričanje zaupno.

4.7 Varuh človekovih pravic lahko zaradi izvajanja preiskave prek stalnega predstavništva zaprosi državo članico za informacije ali dokumente v zvezi z domnevno nepravilnostjo institucije v skladu s pravili iz Statuta.

4.8 Če institucija ali država članica varuhu človekovih pravic pošlje informacije ali dokumente v skladu z odstavki 4.2, 4.3, 4.5 ali 4.7, mora jasno opredeliti vse informacije ali dokumente, za katere meni, da so zaupni. Varuh človekovih pravic takih zaupnih informacij ne bo razkril pritožniku ali javnosti brez predhodnega soglasja pristojne institucije ali države članice.

4.9 Če institucija ali država članica varuhu človekovih pravic ne zagotovi pomoči, opisane v odstavkih 4.2, 4.3, 4.5 ali 4.7, ta pristojno institucijo ali državo članico spomni, zakaj je potrebna pomoč. Če po razpravi s pristojno institucijo ali državo članico zadeve ni mogoče rešiti glede na zahteve varuha človekovih pravic, ta o tem obvesti Evropski parlament in ga prosi, da sprejme kakršne koli ukrepe, ki se mu zdijo primerni.

4.10 Varuh človekovih pravic lahko zaradi preiskave pritožnika ali katero koli tretjo osebo zaprosi za informacije ali dokumente ali razjasnitev že poslanih informacij ali dokumentov. Poleg tega lahko pritožnika zaprosi za sestanek, da se razjasnijo vprašanja, ki spadajo na področje preiskave.

4.11 Varuh človekovih pravic lahko naroči študije ali strokovna poročila, ki so po njegovem mnenju potrebna za uspešno preiskavo.

Člen 5 : Predlogi za rešitve

5.1 Če varuh človekovih pravic meni, da je mogoče pritožbo rešiti, poišče rešitev pri pristojni instituciji.

5.2 Ta na njegov predlog za rešitev odgovori v določenem roku, ki navadno ni daljši od treh mesecev. Točen rok za odgovor mora biti razumen in je odvisen od kompleksnosti ter nujnosti preiskave. Če varuh človekovih pravic meni, da je preiskava v javnem interesu, mora biti rok za odgovor razumno kratek. Če pristojna institucija varuhu človekovih pravic ne more zagotoviti odgovora v določenem roku, mora utemeljiti zahtevo po podaljšanju.

5.3 Ko varuh človekovih pravic prejme odgovor pristojne institucije, pritožniku pošlje kopijo predloga za rešitev in odgovor institucije na ta predlog. Pritožnik lahko varuhu človekovih pravic predloži pripombe v enem mesecu.

Člen 6 : gotovitve in priporočila

6.1 Varuh človekovih pravic lahko med preiskavo predloži predloge za izboljšave v zvezi z vprašanji, povezanimi s preiskavo.

6.2 Če varuh človekovih pravic ugotovi, da ni nepravilnosti, da se je našla rešitev ali da nadaljnje preiskave niso upravičene, preiskavo konča z odločbo, v kateri so navedene ugotovitve. Odločbo pošlje pritožniku in pristojni instituciji.

6.3 Če varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnosti, pristojni instituciji predloži ustrezna priporočila v skladu s členom 3(6) Statuta in institucijo zaprosi, da mu v treh mesecih predloži mnenje o enem ali več priporočilih. V mnenju je navedeno, ali je institucija izvedla ali namerava izvesti eno ali več priporočil, in če je tako, kako jih je izvedla ali jih namerava izvesti. Varuh človekovih pravic mnenje posreduje pritožniku, ki lahko v zvezi s tem v enem mesecu predloži pripombe.

6.4 Če varuh človekovih pravic ugotovi, da se je za zadevo, ki jo preiskuje, začel sodni postopek, preiskavo konča ter o tem obvesti pritožnika in institucijo.

Člen 7 : Konec preiskav, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, in poročila Parlamentu

7.1 Ko varuh človekovih pravic analizira mnenje pristojne institucije in morebitne pripombe pritožnika, predložene v skladu s členom 6.3 te odločbe, lahko konča preiskavo z navedbo končnih ugotovitev.

7.2 Evropskemu parlamentu redno poroča o svojih preiskavah, kar vključuje tudi letno poročilo.

7.3 Varuh človekovih pravic lahko Evropskemu parlamentu predloži posebna poročila o vsaki preiskavi, pri kateri ugotovi nepravilnosti in za katere meni, da so velikega javnega pomena.

Člen 8 : Preiskave na lastno pobudo

8.1 Varuh človekovih pravic se lahko odloči za preiskave na lastno pobudo, če najde razloge za to.

8.2 Če je to primerno, se v preiskavah na lastno pobudo uporabljajo enaki postopki kot v preiskavah, sproženih po pritožbi.

Člen 9 : Postopkovna vprašanja

9.1 Če se varuhu človekovih pravic zdi primerno, lahko sprejme ukrepe, s katerim zagotovi, da se pritožbo obravnava prednostno, pri čemer se upoštevajo strateški cilji.

9.2 Če je potrebno, varuh človekovih pravic pritožnika obvešča o poteku preiskave. Če meni, da je treba s pritožnikom razjasniti kateri koli vidik odgovora, ki ga je varuh človekovih pravic prejel od institucije, lahko odloči, da pritožniku pošlje odgovor pristojne institucije. Če se odloči za to, mu lahko pošlje tudi kopijo svojega dopisa instituciji, v katerem prosi za odgovor.

9.3 Varuh človekovih pravic lahko javno objavi nezaupne informacije o poteku preiskave. Zlasti pri preiskavah v javnem interesu lahko objavi dopise, ki jih pošlje institucijam ali državam članicam, in njihove odgovore.

9.4 Varuh človekovih pravic dokumente, ki jih je med preiskavo dobil od institucije ali države članice in za katere je navedena institucija ali država članica izjavila, da so zaupni, hrani samo med trajanjem preiskave. Zahteva lahko, da institucija ali država članica take dokumente hrani najmanj pet let po tem, ko je bila obveščena o tem, da jih varuh človekovih pravic ne hrani več.

9.5 Pritožnik je upravičen do vpogleda v spis evropskega varuha človekovih pravic glede pritožbe pri zahtevi za presojo v skladu s členom 10 te odločbe.

9.6 Varuh človekovih pravic sprejme pravila o dostopu javnosti do dokumentov na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 (^[2]).

9.7 Če varuh človekovih pravic meni, da je treba zaščititi zakonite interese pritožnika ali tretje osebe, lahko informacije v pritožbi ali drugih dokumentih na lastno pobudo opredeli kot zaupne.

9.8 Varuh človekovih pravic zlorabe pri sporočanju in pritožbe, ki pomenijo zlorabo postopka, obravnava v skladu smernicami, ki jih je sprejel v ta namen.

9.9 Varuh človekovih pravic se lahko na zahtevo pritožnika odloči, da ustavi preiskavo. To mu ne preprečuje, da o predmetu pritožbe začne preiskavo na lastno pobudo.

9.10 Varuh človekovih pravic lahko preiskavo konča, če pritožnik ne zagotovi zahtevanih informacij ali pripomb.

Člen 10 : Zahteve za presojo

10.1 Pritožnik ima pravico zahtevati presojo odločbe, sprejete v skladu s členoma 3.2 in 3.3 te odločbe, in katere koli ugotovitve v odločbi o koncu preiskave, razen ugotovitve o nepravilnosti.

10.2 Podrobna pravila o obravnavanju zahtev za presojo so določena v odločbi varuha človekovih pravic.

Člen 11 : Pooblastitev za obravnavanje pritožb

Varuh človekovih pravic lahko sekretariat pooblasti za obravnavanje določenih faz postopka obravnavanja pritožb. Sekretariat pritožnika obvesti o pravici, da od varuha človekovih pravic zahteva presojo katere koli odločbe, ki jo je sprejel sekretariat.

Člen 12 : Sodelovanje z varuhi človekovih pravic in podobnimi organi v državah članicah

Varuh človekovih pravic lahko sodeluje z varuhi človekovih pravic in podobnimi organi v državah članicah, med drugim tudi prek Evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Člen 13 : Jeziki

13.1 Varuhu človekovih pravic lahko piše katera koli oseba v katerem koli jeziku Pogodbe in o kateri koli zadevi, ki je v njegovi pristojnosti. Varuh odgovor pripravi v navedenem jeziku Pogodbe.

13.2 Pritožba se lahko varuhu človekovih pravic predloži v katerem koli jeziku Pogodbe. Varuh s pritožnikom komunicira v navedenem jeziku.

13.3 Varuh človekovih pravic lahko v izjemnih okoliščinah od institucij zahteva, naj predložijo kopije ustreznih dokumentov v jeziku pritožnika. Pri taki zahtevi deluje sorazmerno s potrebami pritožnika in razumno glede virov institucij.

Člen 14 : Začetek veljavnosti

14.1 Varuh človekovih pravic razveljavlja izvedbene določbe, sprejete 8. julija 2002, kakor so bile spremenjene 5. aprila 2004 in 3. decembra 2008.

14.2 Ta odločba začne veljati 1. septembra 2016. Uporablja se za vse preiskave, ki takrat še vedno potekajo in ki so se takrat začele, ali pritožbe, za katere takrat varuh človekovih pravic še ni sprejel mnenja.

14.3 Varuh človekovih pravic o tej odločbi obvesti predsednika Evropskega parlamenta.

14.4 Objavi se v Uradnem listu in na spletni strani Evropskega varuha človekovih pravic.

 

([1]) Sprejet s strani Parlamenta dne 9. marca 1994 (UL L 113, 4.5.1994, str. 15) in spremenjen s sklepoma z dne 14. marca 2002 (UL L 92, 9.4.2002, str. 13) in 18. junija 2008 (UL L 189, 17.7.2008, str. 25).

([2]) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).