You have a complaint against an EU institution or body?

Letno poročilo za leto 2020

Uvod

Emily O’Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic
Emily O’Reilly, evropska varuhinja človekovih pravic.

Leto 2020 je bilo za številne ljudi po svetu tragično. Nekateri so zaradi pandemije covida-19 izgubili bližnje, mnogi pa so bili ali so še vedno hudo bolni. Poleg tega nas je preteklo leto neusmiljeno opomnilo, kako pomembno je, da imamo javne uprave, v katerih sposobnost in odgovornost lahko zaupamo. Pandemija je ljudem življenja postavila na glavo ter hudo obremenila naše zdravstvene sisteme, družbe in gospodarstva. Na ravni EU so bile zaradi nje potrebne hitre odločitve o financiranju EU, javnem naročanju izdelkov in storitev za spopadanje s pandemijo ter prednostnih politikah.

Prav v težkih časih pa so potrebni najvišji standardi dobrega upravljanja. Tako javnost pomirimo in ji zagotovimo, da se sprejemajo ustrezni ukrepi, ki se bodo pravilno izvajali.

Naloga urada evropskega varuha človekovih pravic je, da v tem postopku pomaga, zato smo aprila Evropsko komisijo opomnili, da je treba vse odločitve v zvezi s pandemijo sprejemati čim bolj pregledno. Julija smo nadalje ukrepali z zahtevki za zbiranje informacij, ki smo jih naslovili na Evropsko agencijo za zdravila, Evropsko investicijsko banko in Komisijo, ter preiskavama v zvezi s Svetom EU in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Cilj je zagotoviti, da se v zvezi s pandemijo sprejemajo odločitve, ki so jasne, dostopne in utemeljene, ne glede na to, ali gre za oceno novih zdravil ali izbiro projektov, ki se bodo financirali. Da ne bi prišlo do prekinitve v obravnavi zadev, se je naš urad hitro preobrazil v digitalno delovno mesto, zato smo obravnavali podobno število novih pritožb kot leta 2019.

V letu 2020 so potekale tudi preiskave z zelo pomembnimi sklepnimi ugotovitvami za celotno upravo EU. V eni zadevi smo ugotovili nepravilnosti pri tem, kako je Evropski bančni organ (EBA) obravnaval prehod svojega izvršnega direktorja v lobistično skupino v finančnem sektorju. Organ EBA je naše priporočilo sprejel in upošteval. V zadevi v zvezi s trajnostnim financiranjem smo ugotovili, da je zakonodaja EU na tem področju preveč nejasna, da bi omogočala ustrezno oceno navzkrižja interesov pri odločitvah o oddaji naročil, ki jih financira EU.

Opravili smo nekaj pomembnih preiskav v zvezi s preglednostjo odločanja o okoljskih vprašanjih, med drugim o tem, zakaj pred dogovorom o trgovinskem sporazumu med EU in Mercosurjem ni bila dokončana ocena učinka na trajnostnost, in o tem, ali Evropska investicijska banka zagotavlja dovolj okoljskih informacij o projektih, ki jih financira.

Ker delo varuhinje človekovih pravic obsega tudi nadaljnje ukrepanje v zvezi s predhodnimi preiskavami in zagotavljanje, da se sprejeta priporočila izvajajo, sem začela nadaljnjo preiskavo o tem, kako v praksi deluje pritožbeni mehanizem Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), ki je bil vzpostavljen po predhodni preiskavi varuha človekovih pravic.

Leto 2020 je bilo za urad evropskega varuha človekovih pravic posebno, saj smo obeležili 25. obletnico. V tem času je postal zaupanja vreden zagovornik preglednosti in etičnih standardov v upravi EU, kar je bilo ob tej priložnosti razlog za praznovanje, spomnili pa smo se tudi odmevnosti zadev iz preteklih let in pozitivnih sprememb, ki so jih zaradi našega dela uvedli institucije in organi EU. V številnih primerih so bili rezultati vidni takoj, postopoma pa se je ta pozitiven vpliv prenesel na splošne zadeve. Poleg tega se zaradi pregleda bolj zavedamo dejavnikov, katerih vpliv se širi vzporedno z našim delom, in smo zanje še hvaležnejši. Ti dejavniki vključujejo Evropski parlament, ki je angažiran in nas podpira, ter živahno civilno družbo, močne medije in institucije EU, ki verjamejo v vrednost dela varuha človekovih pravic.

V letu 2021 se veselim izvajanja naše nove strategije „Do leta 2024“, v kateri je opredeljeno, kako nameravamo doseči nadaljnji pozitiven učinek v upravi EU, ohranjati upoštevanje stvarnosti pri našem delu ter z ozaveščanjem javnosti o naših dejavnostih državljanom omogočiti, da še naprej uveljavljajo pravice iz Pogodb in Listine o temeljnih pravicah.

Emily O’Reilly

Emily O’Reilly

1. Leto 2020 na kratko

2. Ključne teme

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem, podjetjem in organizacijah pri stikih z institucijami, organi in agencijami EU. Pri tem lahko pride do različnih težav, od pomanjkanja preglednosti pri odločanju ali zavrnitve dostopa do dokumentov do kršitev temeljnih pravic in težav s pogodbami. Profil pritožb se spreminja glede na skrbi in težave, s katerimi se Evropejci srečujejo v posameznem letu. Letošnje poročilo vsebuje novi poglavji o preiskavah v zvezi s covidom-19 in preglednostjo pri odločanju o okoljskih vprašanjih. V različnih poglavjih je predstavljen pregled ključnih zadev, povezanih s posameznim področjem.

2.1. Preiskave in pobude v zvezi s covidom-19

Infografika o odzivu EU na izbruh bolezni covid-19: primeri ukrepov, ki jih je sprejela uprava EU.
Infografika o odzivu EU na izbruh bolezni covid-19: primeri ukrepov, ki jih je sprejela uprava EU.

V odziv na izredno stanje, ki ga je povzročil izbruh covida-19, so morale številne institucije, agencije in organi EU sprejeti ciljno usmerjene ukrepe in prilagoditi delovne procese za soočanje z izzivi zaradi izrednih razmer. Ti ukrepi segajo od pomoči pri usklajevanju odziva na področju javnega zdravja v EU in odobritve namenskih zdravil do gospodarskih ukrepov za obravnavo socialnih in gospodarskih posledic krize.

Varuhinja človekovih pravic je začela aprila 2020 proučevati delo uprave EU z vidika pandemije covida-19. Evropsko komisijo in Evropski svet je opozorila, da so njune obveznosti glede preglednosti enako pomembne tudi v času krize.

Julija 2020 je varuhinja človekovih pravic v okviru naloge urada, da spremlja delovanje institucij EU na prvi črti med pandemijo, poslala tri zahtevke za zbiranje informacij, in sicer Evropski agenciji za zdravila (EMA), Evropski investicijski banki (EIB) in Komisiji, ter začela dve preiskavi, in sicer v zvezi z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Svetom EU.

Varuhinja človekovih pravic je preučila, kako je ECDC zbiral in sporočal podatke v zvezi s pandemijo covida-19. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je poleg pregleda dokumentov, povezanih z vlogo ECDC pri upravljanju informacij o pandemiji, oktobra 2020 organizirala tudi sestanek s predstavniki ECDC. Varuhinja človekovih pravic je nato zaprosila za več informacij o posameznih področjih dela ECDC, tudi v zvezi s preglednostjo njegove hitre ocene tveganja. Namen preiskave je opredeliti nekatere od težav, ki so morda ovirale ECDC pri boju s pandemijo.

V preiskavi v zvezi s Svetom je varuhinja človekovih pravic ocenila njegovo odločitev o začasnem odstopanju od standardnega načina odločanja in posledice, ki jih ima to za preglednost postopka.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo vprašala o preglednosti znanstvenih nasvetov, ki jih ta prejema, srečanjih z zastopniki interesov in odločitvah v zvezi z nujnimi javnimi naročili. EIB je varuhinji človekovih pravic predložila informacije o tem, kako zagotavlja preglednost in dobro upravljanje pri sprejemanju ukrepov za obravnavo gospodarskih posledic krize. EMA je v odgovor na vprašanja varuhinje navedla, da je zavezana zagotavljanju neodvisnosti pri ocenjevanju zdravil za covid-19 in objavljanju kliničnih podatkov o njih.

Varuhinja človekovih pravic je začela tudi več preiskav na podlagi pritožb v zvezi s covidom-19, vključno z odločitvijo Komisije, da ne bo odobrila plačanega podaljšanja za projekte, ki jih je prizadela pandemija covida-19. Pritožniki – raziskovalci v programu ukrepov Marie Skłodowske-Curie – so trdili, da ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, niso zadostni, saj jim ne omogočajo, da bi nadaljevali raziskave brez dodatnega financiranja. Varuhinja človekovih pravic je v pismu, v katerem je predstavila svoje predhodne ugotovitve, Komisijo pozvala, naj razmisli o tem, da bi raziskovalni skupnosti zagotovila namensko spletno platformo za opozarjanje na težave, s katerimi se raziskovalci soočajo zaradi omejitev v zvezi s covidom-19. Poleg tega je pozvala Komisijo, naj si še naprej prizadeva najti rešitve za vse raziskovalce v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, na katerih delo je vplivala kriza zaradi covida-19, in naj organizacije, ki so prejele nepovratna sredstva, spodbuja k izkoriščanju teh rešitev. Preiskava se nadaljuje v letu 2021.

Evropski varuh človekovih pravic

We have asked @EU_Commission how it ensures #transparency in relation to:

- Lobbying during the #COVID19 crisis
- Emergency public procurement
- Scientific advice concerning the pandemic

europa.eu/!Xk93Ry

Covid-19

Evropsko komisijo smo vprašali, kako zagotavlja preglednost v zvezi z:

  • lobiranjem med krizo zaradi covida-19,
  • nujnimi javnimi naročili,
  • znanstvenimi nasveti v zvezi s pandemijo.

2.2. Etična vprašanja

Varuhinja človekovih pravic je po pritožbah poslancev Evropskega parlamenta in organizacije civilne družbe začela preiskavo o odločitvi Komisije, da družbi BlackRock Investment Management dodeli naročilo za izvedbo študije o vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev v bančne predpise EU. V okviru preiskave je bilo ocenjeno, kako je Komisija ovrednotila ponudbo družbe v okviru razpisa za zbiranje ponudb za izvedbo študije.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da ponudba družbe vzbuja skrbi, saj ima družba kot največji upravitelj premoženja na svetu finančni interes za sektor, ki ga zadeva študija. Poleg tega bi lahko nizko ceno ponudbe družbe razumeli kot del strategije za pridobitev vpogleda v regulativno okolje v tem sektorju in vplivanje nanj. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da bi morala biti Komisija strožja pri preverjanju, ali je družba v položaju navzkrižja interesov, ki bi lahko negativno vplival na njeno zmožnost izvajanja naročila, vendar je ugotovila, da zaradi omejitev pravil EU o javnem naročanju to ni pomenilo nepravilnosti.

Varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj Komisija posodobi svoje smernice za postopke javnih naročil za pogodbe o storitvah, povezanih s politiko, in uslužbencem pojasni, kdaj je treba ponudnike zaradi navzkrižja interesov, ki lahko negativno vplivajo na izvajanje naročila, izključiti. Predlagala je tudi, naj Komisija razmisli o okrepitvi določb o navzkrižju interesov v finančni uredbi – zakonu EU, ki ureja izvajanje postopkov javnega naročanja, ki se financirajo iz proračuna EU. Poleg tega je pisala zakonodajalcema EU, da bi opozorila na svojo odločitev, zlasti v zvezi s finančno uredbo.

Evropski varuh človekovih pravic

Decision to award a contract to @BlackRock to study integrating sustainable finance #ESG objectives into @EU_Finance rules – @EU_Commission should have been more rigorous in verifying whether there was a #conflictofinterest

PRESS RELEASE: europa.eu/!Xk47Tx

BlackRock

Evropska komisija bi morala biti strožja pri preverjanju, ali obstaja navzkrižje interesov, ko se je odločila, da bo naročilo za študijo o vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev trajnostnega financiranja v finančna pravila EU oddala družbi BlackRock.

Emily O’Reilly: „Vprašati bi se bilo treba o motivaciji, oblikovanju cen, strategiji in o tem, ali so notranji ukrepi, ki jih je družba sprejela, da bi preprečila navzkrižje interesov, zares ustrezni.“

2.3. Temeljne pravice

Novembra 2020 je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o tem, kako Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) obravnava domnevne kršitve temeljnih pravic. Namen preiskave je oceniti učinkovitost in preglednost pritožbenega mehanizma agencije Frontex za ljudi, ki menijo, da so jim bile v okviru njenih operacij na mejah kršene pravice, ter vlogo in neodvisnost uradnika agencije Frontex za temeljne pravice.

Evropski varuh človekovih pravic

We have opened an inquiry into @Frontex.

We will assess:
- effectiveness & transparency of their ‘Complaints Mechanism’
- role and independence of their ‘Fundamental Rights Officer’

europa.eu/!Jx49Qv

Frontex

Začeli smo preiskavo v zvezi z delovanjem agencije Frontex.

Ocenili bomo:

  • učinkovitost in preglednost njenega pritožbenega mehanizma,
  • vlogo in neodvisnost njenega uradnika za temeljne pravice.

Na začetku preiskave je varuhinja človekovih pravic agenciji Frontex poslala sklop podrobnih vprašanj o tem, kako in kdaj bo agencija Frontex posodobila mehanizem, da bo odražal njen razširjeni mandat; kaj se zgodi s pritožniki, ki jim grozi prisilna vrnitev, ko se njihova pritožba še obravnava; kakšne možnosti pritožbe imajo pritožniki; kako agencija Frontex spremlja pritožbe zoper nacionalne organe; kako se lahko ljudje, ki so jih prizadele operacije agencije Frontex, vendar so v državah, ki niso članice EU, pritožijo zaradi domnevnih kršitev temeljnih pravic, ter o vlogi uradnika za temeljne pravice v tem postopku.

Varuhinja človekovih pravic je obvestila tudi člane Evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi lahko sodelovali pri preiskavi.

Ta preiskava na lastno pobudo je nadaljnji ukrep po priporočilu varuhinje človekovih pravic iz leta 2013, naj agencija Frontex vzpostavi mehanizem za posamezne pritožbe, za katerega naj bo odgovoren njen uradnik za temeljne pravice. Mehanizem je bil nato vzpostavljen in dodelan, da bi zagotovili zaščitne ukrepe za temeljne pravice v okviru razširjenega mandata agencije Frontex, pa tudi večjo odgovornost in pravna sredstva za ljudi, na katere vplivajo njeni ukrepi.

Druga ključna preiskava v zvezi s temeljnimi pravicami se osredotoča na to, kako si Komisija prizadeva zagotoviti, da bi hrvaški organi spoštovali temeljne pravice pri operacijah upravljanja meja. Pritožnik Amnesty International je izrazil zaskrbljenost v zvezi s tem, kako hrvaški organi upravljajo meje, ter opozoril na domnevne kršitve človekovih pravic, povezane z zavračanjem migrantov in drugimi operacijami na mejah. Izrazil je tudi dvome o tem, da je Hrvaška vzpostavila mehanizem za spremljanje – kar bi morala narediti v okviru financiranja EU, ki ga je prejela –, da bi zagotovila, da so operacije upravljanja meja v celoti skladne s temeljnimi pravicami in pravom EU.

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji zastavila vrsto vprašanj, da bi ugotovila, kakšna je narava mehanizma za spremljanje in kako je Komisija preverila, ali je bil vzpostavljen. Če je bil vzpostavljen, je namen vprašanj ugotoviti, kako Komisija preverja njegovo učinkovitost, bolj na splošno pa, kako Komisija zagotavlja, da se pri operacijah upravljanja meja, ki se financirajo s sredstvi EU, spoštujejo temeljne pravice.

2.4. Preglednost pri sprejemanju odločitev o okoljskih vprašanjih

Leta 2020 je potekalo več preiskav o tem, kako se sprejemajo odločitve v zvezi z okoljskimi in trajnostnimi vprašanji. Skupina organizacij civilne družbe se je obrnila na varuhinjo človekovih pravic, potem ko Komisija pred sklenitvijo trgovinskega sporazuma med Mercosurjem in EU junija 2019 ni dokončala posodobljene ocene učinka na trajnostnost. Pritožniki so trdili, da je Komisija s tem prezrla lastne smernice o ocenah učinka na trajnostnost in prekršila Pogodbi EU, ki vsebujeta trajnostne cilje za trgovino EU. Izrazili so tudi pomisleke glede dejstva, da vmesna ocena učinka ni bila objavljena, ko so potekala javna posvetovanja o trgovinskih pogajanjih, in da potem, ko je bila objavljena, ni vsebovala najnovejših informacij.

Varuhinja človekovih pravic je Komisiji zastavila vrsto vprašanj, vključno s tem, kako namerava uporabiti končno poročilo in ali je bil upoštevan standardni postopek za ocene učinka na trajnostnost.

Varuhinja človekovih pravic je preučila tudi, kako Komisija zagotavlja, da se oceni trajnostnost projektov na področju plina, preden se vključijo na seznam projektov skupnega interesa EU – čezmejnih projektov energetske infrastrukture, ki naj bi pripomogli k doseganju ciljev energetske in podnebne politike EU. Komisija je priznala, da ocena trajnostnosti predlaganih projektov na področju plina zaradi pomanjkanja podatkov in neustreznih metodologij ni bila optimalna, ter navedla, da bo posodobila merilo za oceno trajnostnosti projektov, ki so kandidati za vključitev na naslednji seznam projektov skupnega interesa, ki ga bo pripravila leta 2021. Varuhinja človekovih pravic je obžalovala, da so bili projekti na področju plina vključeni na prejšnje sezname projektov skupnega interesa, ne da bi bila njihova trajnostnost ustrezno ocenjena, vendar je pozdravila zavezo Komisije, da bo merilo posodobila, preden bo sprejeta odločitev o naslednjem seznamu.

Evropski varuh človekovih pravic

We made three suggestions to @EU_Commission to improve approval process of ‘active substances’ in pesticides:

- Approve only for uses deemed safe by @EFSA_EU
- Explain decisions in clear language
- Further limit use of the ‘confirmatory data procedure’

https://europa.eu/!pg87PB

Pesticidi

Evropski komisiji smo dali tri predloge za izboljšanje postopka odobritve aktivnih snovi, ki se uporabljajo v pesticidih:

  • odobrijo naj se samo snovi za načine uporabe, ki jih EFSA šteje za varne
  • odločitve naj se razumljivo pojasnijo
  • uporaba postopka potrditvenih podatkov naj se dodatno omeji

Julija je varuhinja človekovih pravic na podlagi pritožb okoljske skupine začela tri preiskave v zvezi z okoljskimi informacijami, ki jih razkriva Evropska investicijska banka (EIB). Ena od preiskav se nanaša na to, da EIB javnosti ni omogočila dostopa do zapisnikov sestankov, na katerih je njen upravni odbor razpravljal o financiranju projekta biomase. Drugi dve preiskavi sta povezani s tem, ali EIB zagotavlja zadostne in pravočasne okoljske informacije o projektih, ki jih financira neposredno ali posredno.

Novembra je varuhinja človekovih pravic zaključila preiskavo o tem, kako Komisija odobri aktivne snovi, ki se uporabljajo v pesticidih. Preučila je zlasti prakso Komisije, da odobri aktivne snovi, za katere je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) – organ EU, pristojen za znanstveno ocenjevanje varnosti – opredelila kritična področja ali ni ugotovila nobenega načina varne uporabe. Ponovno je pregledala tudi prakso Komisije na področju odobritve snovi, za katere so potrebni dodatni podatki, ki potrjujejo njihovo varnost (postopek potrditvenih podatkov). V okviru preiskave je Komisiji podrobno predstavila, zakaj meni, da njene sedanje prakse vzbujajo pomisleke. Preiskavo je zaključila s tremi predlogi: Komisija naj snovi odobri samo na podlagi uporabe, za katero je EFSA potrdila, da je varna, postopek odobritve naj bo popolnoma pregleden, uporaba postopka potrditvenih podatkov pa naj se nadalje omeji.

Aprila je varuhinja človekovih pravic potrdila svojo ugotovitev o nepravilnostih v Svetu, ker se ni strinjal s predlogi za izboljšanje preglednosti postopka odločanja v zvezi s sprejemanjem letnih uredb, s katerimi se določijo ribolovne kvote. Pozdravila pa je ločeno odločitev Komisije, da bo objavila dokumente v zvezi s predlogi o ribolovnih možnostih, ko bodo posredovani Svetu.

2.5. Odgovornost pri odločanju

Varuhinja človekovih pravic je začela več preiskav, namenjenih izboljšanju preglednosti odločanja, zlasti odločanja držav članic v Svetu. Njena obsežna preiskava na tem področju je privedla do priporočil za izboljšanje zakonodajne preglednosti v Svetu, ki so jih Evropski parlament in številni nacionalni parlamenti v veliki večini podprli. To je v letu 2020 privedlo do majhnih, a konkretnih izboljšav, saj se je Svet strinjal, da bo začel proaktivno objavljati poročila o napredku pri pogajanjih o predlogih zakonov, mandatu Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom in časovnem razporedu trialogov. Te spremembe pomenijo napredek pri doseganju enega od ključnih ciljev urada evropskega varuha človekovih pravic, in sicer zagotavljanja, da državljani vedo, kakšne odločitve vlade v njihovem imenu sprejemajo v Bruslju. Varuhinja človekovih pravic še naprej spodbuja Svet, naj nadaljuje prizadevanja za izboljšanje zakonodajne preglednosti, zlasti z evidentiranjem identitete držav članic, kadar te izrazijo stališča o predlogih zakonov.

Mário Centeno

This week we have launched the #Eurogroup document register, making it easier to access available documents. This step completes the list of measures to increase #transparency that were agreed in last September’s EG, and were welcomed by @EUombudsman

Ta teden smo vzpostavili register dokumentov Euroskupine, ki olajšuje dostop do razpoložljivih dokumentov. To je zadnji korak s seznama ukrepov za povečanje preglednosti, o katerih se je Euroskupina dogovorila lani septembra in jih je evropska varuhinja človekovih pravic pozdravila.

V drugi preiskavi, ki ima pomembne posledice za odgovorno odločanje, se je Komisija strinjala, da bo uvedla ukrepe za povečanje preglednosti in uporabnosti svoje podatkovne zbirke, v kateri so podrobno navedeni načrtovani nacionalni tehnični predpisi držav članic. V skladu z direktivo EU o preglednosti enotnega trga lahko Komisija in države članice preučijo nacionalne tehnične predpise, ki jih nameravajo uvesti druge države članice. Komisija vodi podatkovno zbirko, ki javnosti omogoča dostop do informacij o osnutkih ukrepov, vendar lahko države članice zahtevajo, naj njihovi predlagani ukrepi ostanejo zaupni. Komisija je navedla, da namerava na svojem spletnem mestu podrobno pojasniti, kako bo obravnavala pripombe zainteresiranih strani. Poleg tega bo izpostavila dobre prakse glede uradnih obvestil držav članic in odločneje ukrepala v primerih, ko se sumi, da država članica zlorablja pravico do zaupnega obveščanja.

Marca je varuhinja človekovih pravic zaključila preiskavo o tem, kako Komisija zagotavlja, da znanstveni strokovnjaki, ki ji svetujejo, niso v položaju navzkrižja interesov. Preiskava je temeljila na pritožbi organizacije civilne družbe, ki je izrazila pomisleke glede neodvisnosti strokovnjakov, ki so prispevali k poročilu o pesticidih.

Preiskava je bila na splošno osredotočena na sisteme, s katerimi Komisija preverja neodvisnost strokovnjakov, ki prispevajo v okviru njenega mehanizma za znanstveno svetovanje. Varuhinja človekovih pravic je menila, da so ti sistemi ustrezni, vendar je Komisijo pozvala, naj zagotovi, da bodo v prihodnje v izjave strokovnjakov o interesih vključeni vsi finančni interesi in da bodo vse takšne izjave objavljene.

2.6. Preglednost pri lobiranju

Varuhinja človekovih pravic se še posebej osredotoča na izziv vrtljivih vrat – pojav, pri katerem uradniki EU zasedejo položaje v zasebnem sektorju ali se posamezniki iz zasebnega sektorja pridružijo institucijam EU. Takšni premiki lahko v nekaterih primerih škodijo institucijam, pa tudi javnemu dojemanju EU.

Januarja je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo v zvezi z odločitvijo Evropskega bančnega organa (EBA), da svojemu takratnemu izvršnemu direktorju dovoli prevzem funkcije izvršnega direktorja združenja za finančne trge v Evropi (AFME) – združenja, ki zastopa banke in druge finančne institucije.

Evropski varuh človekovih pravic

Our inquiry has found that @EBA_News should not have allowed its Executive Director to become CEO of a financial lobby association.

Press release: europa.eu/!rj86rV

EBA

Naša preiskava je pokazala, da Evropski bančni organ svojemu izvršnemu direktorju ne bi smel dovoliti, da postane izvršni direktor finančnega lobističnega združenja.

Emily O’Reilly: „Uporaba možnosti, ki jo določa pravo EU, da se posamezniku prepove prevzem takšnega položaja, še nikoli ni bila tako upravičena kakor tokrat.“

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da bi moral organ EBA menjavo delovnega mesta prepovedati in da ukrepi, ki jih je uvedel za preprečevanje navzkrižja interesov, niso zadostovali za obvladovanje s tem povezanih tveganj. Ugotovila je tudi, da bi moral organ EBA, potem ko je bil obveščen o načrtovani menjavi delovnega mesta, izvršnemu direktorju takoj preprečiti dostop do zaupnih informacij.

Varuhinja človekovih pravic je priporočila, naj organ EBA v prihodnje: visokim uslužbencem prepove, da bi po izteku mandata prevzeli nekatere položaje; določi merila, po katerih bo take menjave položaja prepovedala; uvede notranje postopke, s katerimi se bo uslužbencu, potem ko bo znano, da se seli na drugo delovno mesto, takoj preprečil dostop do zaupnih informacij.

Organ EBA je v odgovor na priporočila varuhinje človekovih pravic navedel, da namerava visokim uslužbencem po odhodu prepovedati prevzem nekaterih delovnih mest. Sprejel je tudi postopek za ocenjevanje obveznosti uslužbencev po prenehanju zaposlitve in politiko, v skladu s katero bo prekinil dostop do zaupnih informacij za uslužbence, za katere je znano, da se selijo v zasebni sektor. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila ukrepe, ki jih je sprejel organ EBA, in zadevo zaključila.

Pomembno je tudi, da institucije spremljajo pojave vrtljivih vrat na ravni osebja v institucijah EU, saj imajo referenti dostop do informacij o politikah, ki so lahko koristne za zasebni sektor. V eni od preiskav se je na varuhinjo človekovih pravic obrnil novinar, ker je zaprosil za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s poslovnim dogodkom, ki so se ga udeležili uslužbenci Komisije. Navedel je, da je dokumente potreboval, da bi preveril, ali je nekdanji vodja enote Komisije, ki se je zaposlil v multinacionalni družbi, ravnal v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi, da ne sme lobirati pri nekdanjih sodelavcih. Komisija je sicer odobrila dostop do delov dokumentov, za katere je zaprosil pritožnik, zavrnila pa je razkritje imena nekdanjega vodje enote. Varuhinja človekovih pravic je menila, da mora nekdanji vodja enote Komisije sprejeti določeno stopnjo javnega nadzora nad svojimi poklicnimi dejavnostmi po premiku v zasebni sektor in da gre zato v primeru, v katerem je Komisija zavrnila razkritje imena svojega nekdanjega uslužbenca, za nepravilnost.

Nekatere preiskave se nanašajo na to, v kolikšni meri imajo predstavniki industrije in druge interesne skupine dostop do nosilcev odločanja v Komisiji in kako se ta dostop dokumentira. Ena od teh preiskav je bila povezana z novinarjem, ki je iskal dokumente v zvezi s predstavitvijo biofarmacevtske družbe na sestanku s predsednico Komisije marca 2020. Varuhinja človekovih pravic v preiskavi preučuje, ali Komisija ni zagotovila dovolj širokega dostopa do predstavitve na sestanku, ni opredelila vseh dokumentov v zvezi z videokonferenco in ni opredelila dokumentov v zvezi z drugimi videokonferencami, ki so potekale aprila 2020.

Preiskava varuhinje človekovih pravic o korporacijskem sponzoriranju predsedovanj Svetu EU se je junija 2020 uspešno zaključila, potem ko se je Svet strinjal, da bo pripravil smernice za države članice. Na varuhinjo človekovih pravic se je s pritožbo obrnila nemška organizacija civilne družbe, potem ko je romunsko predsedovanje EU (v prvi polovici leta 2019) sponzoriral velik proizvajalec brezalkoholnih pijač. Varuhinja človekovih pravic je vprašanje sponzoriranja predsedovanj preučila s splošnega vidika. V svojem priporočilu je navedla, da lahko glede na to, da je predsedstvo del Sveta, širša evropska javnost njegove dejavnosti dojema kot povezane s Svetom in EU kot celoto, zato je menila, da je s sponzoriranjem predsedovanj povezano tveganje izgube ugleda, ki bi ga moral Svet obravnavati. Poleg pozitivnega odziva Sveta so številne države članice (vključno z nemškim predsedstvom v drugi polovici leta 2020 in prihodnjimi predsedstvi) napovedale, da v okviru svojega predsedovanja ne bodo več sprejemale sponzoriranja.

2.7. Dostop do dokumentov

Infografika o odzivu EU na izbruh bolezni covid-19: primeri ukrepov, ki jih je sprejela uprava EU.
Shematski prikaz korakov, ki so potrebni, da se zahteva dostop javnosti do dokumentov EU.

Državljani EU imajo široko pravico dostopa do dokumentov institucij EU, urad evropskega varuha človekovih pravic pa je mehanizem pravnih sredstev v primeru težav pri dostopu do njih.

Na podlagi različnih preiskav varuhinje človekovih pravic v letu 2020 je bil odobren dostop do dokumentov, ki so v širšem javnem interesu. Varuhinja človekovih pravic je novembra zaključila preiskavo, potem ko se je Komisija strinjala, da bo objavila informacije o različnih stroških v višini 8 320 EUR, ki so nastali med uradnim obiskom takratnega predsednika Evropske komisije v Buenos Airesu, kjer se je udeležil vrha skupine G20. Strinjala se je tudi, da bo v prihodnosti proaktivno razkrivala informacije o naravi tovrstnih različnih stroškov.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se je strinjal, da bo objavil informacije – kot so podatki o letu, cene vozovnic in razred sedežev – v zvezi s poslovnim potovanjem delegacije EESO v Šanghaj na Kitajskem julija 2019. Varuhinja človekovih pravic je zaključila preiskavo in pozvala EESO, naj vzpostavi politiko proaktivne preglednosti potnih stroškov članov.

Druga preiskava je bila povezana z zahtevkom novinarja za dostop do pregledov etičnih, pravnih in socialnih vidikov ponudb, ki jih je Evropska obrambna agencija (EDA) prejela za izvajanje raziskovalnih projektov na področju obrambe. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je bil omejevalni pristop agencije EDA k pregledom ponudb, ki jim je bilo dodeljeno financiranje, neupravičen. Agencija EDA se je strinjala, da za sprejete predloge ne bi smela veljati ista raven varstva kot za zavrnjene predloge, in je tako pritožniku odobrila skoraj neomejen dostop do zadevnih dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic je preučila, zakaj je Europol (Agencija EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj) zavrnil dostop do različnih sporazumov, ki jih je sklenil z državami članicami za ustanovitev skupnih preiskovalnih enot za boj proti čezmejnemu kriminalu, in do dokumentov, ki urejajo skupno projektno skupino za zvezo za boj proti tihotapljenju migrantov. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Europol upravičeno zavrnil popoln dostop do večine dokumentov, moral pa bi odobriti delni dostop do dokumenta z naslovom The Joint Liaison Task Force – Migrant Smuggling, draft Process Description (Skupna projektna skupina za zvezo – tihotapljenje migrantov, osnutek opisa postopkov), ki opisuje dejavnost projektne skupine. Europol je nato odobril delni dostop do dokumenta z redigiranjem, za katero je varuhinja menila, da je upravičeno.

Evropski varuh človekovih pravic

In response to our proposals to improve transparency, notably regarding public access to documents, @Europol has set out a number of steps it intends to take or has taken: europa.eu/!uB68KW

Europol

Europol je v odgovor na naše predloge za izboljšanje preglednosti, zlasti v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, določil več ukrepov, ki jih namerava sprejeti ali jih je že sprejel.

Preiskava v zvezi z Evropskim svetom je sprožila pomembna vprašanja o vodenju evidenc v zvezi s kratkim in takojšnjim sporočanjem. Pritožba je bila povezana z zahtevkom za dostop javnosti do kratkih sporočil, ki jih je predsednik Evropskega sveta leta 2018 z mobilnega telefona poslal voditeljem držav in vlad. Generalni sekretariat Sveta je navedel, da nima sporočil, ki bi predstavljala dokument v skladu s pravili EU o dostopu javnosti do dokumentov. Pritožniki se s tem argumentom niso strinjali. Varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti, vendar je opozorila, da bi morale institucije EU razmisliti o tem, kako zagotoviti ustrezno vodenje evidenc, kadar se takojšnja in kratka sporočila uporabljajo tudi za sporočanje pomembnih informacij.

Oktobra je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o tem, kako agencija Frontex obravnava zahtevke za dostop javnosti do dokumentov, potem ko je prejela dve pritožbi v zvezi s težavami z namenskim spletnim portalom agencije Frontex za obravnavanje takih prošenj. Uslužbenci evropskega varuha človekovih pravic so se sestali s predstavniki agencije Frontex, da bi razpravljali o tem, kako je bil portal vzpostavljen, kako deluje in zakaj pripadniki javnosti zahtevkov za dostop do dokumentov ne morejo vložiti na drug način, na primer po e-pošti.

Varuhinja človekovih pravic je pregledala hitri postopek za obravnavo pritožb glede dostopa javnosti do dokumentov, ki jih imajo institucije EU. Pregled je pokazal, da se te pritožbe zdaj obravnavajo veliko hitreje, in sicer so se leta 2019 obravnavale štirikrat hitreje kot leta 2014, kar je pomembno, saj so pogosto zelo časovno občutljive. Vendar so bile v pregledu opredeljene tudi težave v zvezi z okvirnim trajanjem in s tem, kako institucije upoštevajo priporočila varuhinje človekovih pravic. To nam bo pomagalo optimizirati postopek in izboljšati njegovo predstavitev potencialnim pritožnikom.

3. 25 let urada evropskega varuha človekovih pravic

Drsna spletna zgodba
Zadnja stran posebne drsne spletne zgodbe, pripravljene ob 25. obletnici urada evropskega varuha človekovih pravic.

Urad evropskega varuha človekovih pravic je leta 2020 praznoval 25. obletnico. Od ustanovitve leta 1995 je obravnaval več kot 57 000 pritožb, opravil več kot 7 300 preiskav ter na številnih področjih in v različnih institucijah EU zvišal etične standarde in standarde odgovornosti.

Digitalna konferenca ob 25. obletnici
Emily O’Reilly je digitalni konferenci ob 25. obletnici urada evropskega varuha človekovih pravic predsedovala iz Evropskega parlamenta v Strasbourgu, nekateri govorniki pa so bili v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Urad je še vedno vpliven in pomemben za državljane, kar smo z leti zagotavljali z različnimi inovacijami. Te vključujejo vzpostavitev evropske mreže varuhov človekovih pravic, imenovanje uslužbencev za izvajanje strateških preiskav v posameznih zadevah in uvedbo hitrega postopka za pritožbe v zvezi z dostopom do dokumentov.

Glavna področja dela urada evropskega varuha človekovih pravic so dostop do informacij in dokumentov, odgovornost in sodelovanje javnosti pri odločanju v EU, težave z razpisi in nepovratnimi sredstvi EU ter spoštovanje temeljnih in postopkovnih pravic.

Evropska komisija

For 25 years, the @EUombudsman has been working to ensure that citizens’ rights are respected – as enshrined in the #EUCharter of Fundamental Rights.

This is essential for maintaining public trust in the EU.

We are committed to working together ever more closely. #EO25Years

Konferenca ob 25. obletnici

Urad evropskega varuha človekovih pravic si že 25 let prizadeva zagotoviti spoštovanje pravic državljanov, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah.

To je bistveno za ohranjanje zaupanja javnosti v EU.

Zavezani smo še tesnejšemu sodelovanju.

V središču dela urada je obravnava posameznih pritožb, vendar varuhinja človekovih pravic v zadnjih letih vse pogosteje uporablja pooblastila za ukrepanje na lastno pobudo, da bi pomagala pri reševanju sistemskih težav v upravi EU.

Zaradi preiskav varuhinje človekovih pravic so trgovinska pogajanja EU postala preglednejša, rezultati kliničnih preskušanj zdravil, ocenjenih v EU, se javno objavljajo, vzpostavljeni so bili mehanizmi za pritožbe prosilcev za azil, ki menijo, da so jim bile kršene temeljne pravice, in okrepljena so bila etična pravila za evropske komisarje.

Varuhinja človekovih pravic se je osredotočila tudi na široka področja, povezana z dobrim upravljanjem, kot sta izboljšanje preglednosti priprave zakonodaje in zagotavljanje, da se pravila o pojavu vrtljivih vrat ustrezno izvajajo.

Urad je vplival na ravnanje uprave EU, tako da je objavil smernice o različnih vprašanjih, kot so dobro ravnanje javnih uslužbencev, uporaba 24 uradnih jezikov EU v institucijah EU in komuniciranje javnih uslužbencev EU z zastopniki interesov. Nagrada za dobro upravljanje, ki je bila prvič podeljena leta 2016, opozarja na projekte in ukrepe uprave EU, ki prinašajo resnične koristi za javnost, ter spodbuja izmenjavo dobrih zamisli v javni upravi EU.

Urad je svojo 25. obletnico obeležil v družbenih medijih, s posebno spletno stranjo in z letakom, v katerem so opisani glavni dosežki od njegove ustanovitve. Pred mestno hišo v Strasbourgu je bila od oktobra do novembra odprta mobilna razstava s poudarki o delu evropskega varuha človekovih pravic od leta 1995. Otvoritvene slovesnosti se je udeležila tudi županja Strasbourga Jeanne Barseghian. Razstava je nato virtualno in fizično potovala na druge javne točke v mestu. Na posebni konferenci o 25 letih urada evropskega varuha človekovih pravic so se zbrali govorniki na visoki ravni, da bi razpravljali o njegovi prihodnosti. Pogovarjali so se o številnih vprašanjih, med drugim o tem, kakšne bi bile prednosti, če bi se varuhu človekovih pravic podelila zavezujoča pooblastila v zvezi z zahtevki za dostop do dokumentov, in kakšna je vloga varuha človekovih pravic pri podpiranju nacionalnih varuhov človekovih pravic, ki se pri prizadevanjih za uveljavljanje načela pravne države znajdejo pod pritiskom.

Razstava o 25 letih
Evropska varuhinja človekovih pravic z županjo Strasbourga Jeanne Barseghian (na levi) in podžupanjo za evropske odnose in institucije EU Julio Dumay (na desni) na otvoritveni slovesnosti razstave o 25 letih urada pred mestno hišo v Strasbourgu, ki je potekala v skladu z ukrepi za omejevanje socialnih stikov.

4. Do leta 2024

Urad je leta 2020 pripravil novo strategijo do leta 2024, v kateri so določeni cilji in prednostne naloge za sedanji mandat. Temelji na uspešni strategiji do leta 2019 iz prejšnjega mandata, katere cilj je bil povečati vpliv, prepoznavnost in pomembnost urada.

V strategiji je začrtano poslanstvo varuhinje človekovih pravic, da se prek sodelovanja z institucijami EU vzpostavi bolj pregledna, etična in učinkovita uprava ter podpira evropsko državljanstvo. Predstavljene so spreminjajoče se okoliščine, v katerih urad deluje, pojasnjeno je tudi, kako je to prispevalo k temu, kako javnost razume dobro upravljanje.

Strategija opozarja na glavna politična vprašanja, s katerimi se srečuje EU, kot so podnebne spremembe, migracijska kriza in težave v zvezi s spoštovanjem pravne države v EU, ter izpostavlja pomen ohranjanja visokih etičnih standardov v institucijah EU, da bi javnost zaupala v odločitve in zakone, ki bodo sprejeti v prihodnjih letih.

Cilj strategije je doseči štiri cilje:

  • trajen pozitiven učinek na upravo EU: prednostne naloge vključujejo razvoj bolj sistematičnega in doslednega spremljanja dela evropskega varuha človekovih pravic ter krepitev sodelovanja in dialoga z institucijami EU;
  • stalno upoštevanje stvarnosti pri delu evropskega varuha človekovih pravic: prednostne naloge vključujejo opredelitev sistemskih trendov v javni upravi na ravni EU in nacionalni ravni ter oceno njihovih posledic za evropsko demokracijo;
  • povečanje ozaveščenosti državljanov o delu evropskega varuha človekovih pravic: prednostne naloge vključujejo razvoj sodelovalnega pristopa z deležniki in oblikovalci javnega mnenja, kot so organizacije civilne družbe, mediji, podjetja in druge organizacije;
  • nadaljnje povečanje učinkovitosti dela urada: prednostne naloge vključujejo prestrukturiranje urada, delovnih procesov in ozaveščanja na prožen in prilagodljiv način.

Konkretne ukrepe za doseganje ciljev bomo načrtovali in ocenili za vsako leto posebej.

Evropski varuh človekovih pravic

We just published our strategy ‘Towards 2024’!

Our core objectives:
- achieve lasting impact on the EU administration
- ensure real-life relevance to citizens
- increase citizens’ awareness of our work
- keep improving our efficiency

europa.eu/!Hc33bu

Strategija

Pravkar smo objavili strategijo do leta 2024!

Naši glavni cilji:

  • doseganje trajnega učinka na upravo EU,
  • zagotavljanje stvarnega pomena za državljane Evropske unije,
  • ozaveščanje državljanov o našem delu,
  • nadaljnje povečevanje učinkovitosti.

5. Pritožbe in preiskave: kako pomagamo javnosti

Evropski varuh človekovih pravic pomaga ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se soočajo s težavami z upravo EU, tako da obravnava pritožbe, ki jih vložijo, pa tudi s proaktivnim preučevanjem širših sistemskih težav z institucijami EU.

Da bi izboljšali obravnavo pritožb in izvajanje preiskav, je bilo obravnavanje zadev v uradu evropskega varuha človekovih pravic leta 2020 racionalizirano, zlasti z ustanovitvijo enotnega direktorata za preiskave. V direktoratu je združeno vse osebje, ki obravnava pritožbe v okviru mandata varuhinje človekovih pravic, zato sta se doslednost in učinkovitost preiskav urada dodatno izboljšali.

Kljub pandemiji se količina temeljnega dela evropske varuhinje človekovih pravic ni zmanjšala. Zaradi spletnega sistema za pritožbe je lahko urad evropskega varuha človekovih pravic nemoteno pomagal pritožnikom.

Da bi javnosti olajšali spremljanje preiskav varuhinje človekovih pravic in zagotovili še večjo preglednost, so bile informacije o preiskavah na spletnem mestu urada leta 2020 izboljšane in preoblikovane. Spremembe vključujejo osrednjo stran o zadevi za vsako preiskavo, kjer je mogoč tudi dostop do vseh ustreznih dokumentov. Številne od teh strani zdaj vsebujejo tudi kratek opisni pregled preiskave in najnovejše dogodke v zvezi z njo.

Raznolika skupina uslužbencev urada in spletno mesto odražata zavezanost varuhinje človekovih pravic, da komunicira z ljudmi, ki iščejo pomoč, v vseh 24 uradnih jezikih EU. Spletno mesto je bilo leta 2020 dodatno izboljšano, da bi izpolnilo visoke standarde dostopnosti za invalide.

Čeprav varuhinja človekovih pravic ne more vedno preiskati vseh prejetih pritožb, si urad vseeno prizadeva pomagati vsem, ki prosijo za pomoč, na primer z nasveti o drugih možnostih pravnega varstva.

5.1. Vrsta in vir pritožb

5.1.1. Pregled pritožb in strateških preiskav

Varuhinja človekovih pravic lahko odpre preiskavo samo za pritožbe, ki so v okviru njenih pooblastil in izpolnjujejo potrebna merila dopustnosti, na primer to, da je pritožnik zadevo prej poskušal rešiti neposredno z zadevno institucijo. Kljub temu si urad prizadeva, da bi pomagal vsem, ki podajo pritožbe. Nova struktura urada je omogočila nadaljnje izboljšave v obravnavanju pritožb in dodatno skrajšanje časa, ki je potreben za dokončanje preiskav.

Teme dela urada izhajajo iz pooblastil varuhinje človekovih pravic in prejetih pritožb, na podlagi katerih se obravnava večina zadev. Tako kot v preteklih letih je vodilna tema pritožb preglednost, kar se odraža tudi v strateškem delu urada.

Nasveti, pritožbe in preiskave v letu 2020
Nasveti, pritožbe in preiskave v letu 2020

Varuhinja človekovih pravic poleg temeljnega dela v zvezi s pritožbami izvaja tudi širše strateške preiskave in pobude v zvezi s sistemskimi težavami z institucijami EU. Leta 2020 je to vključevalo vrsto preiskav in pobud v zvezi z odzivom različnih institucij in agencij EU v okviru krize zaradi covida-19.

Teme strateškega dela v letu 2020
Teme strateškega dela v letu 2020
Porazdelitev evidentiranih pritožb in preiskav, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic sprožila leta 2020, po državah
Porazdelitev evidentiranih pritožb in preiskav, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic sprožila leta 2020, po državah

5.1.2. Pritožbe zunaj mandata varuhinje človekovih pravic

V letu 2020 je evropska varuhinja človekovih pravic obravnavala več kot 1 400 pritožb o zadevah, ki so zunaj njenih pooblastil, večinoma ker ne zadevajo dela uprave EU. Največ takšnih pritožb je prišlo iz Španije, Poljske in Nemčije.

Te pritožbe so bile povezane predvsem s težavami, ki so jih imeli državljani z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi javnimi organi, nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči (kot je Evropsko sodišče za človekove pravice) in zasebnimi subjekti (vključno z letalskimi družbami, bankami ali spletnimi podjetji in platformami). Državljani so pritožbe vlagali večinoma zaradi težav s sodnimi zadevami, zdravstvenim varstvom, varstvom potrošnikov, zaposlovanjem in enako obravnavo.

Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi različne pritožbe o zadevah, ki so zunaj njenih pooblastil, v zvezi s krizo zaradi covida-19, na primer o težavah z zdravstvenim varstvom, potovanji, zaposlovanjem in izobraževanjem, povezane z ukrepi, ki so jih nacionalni organi sprejeli v odziv na pandemijo.

Druge pritožbe zunaj pooblastil varuhinje človekovih pravic so bile povezane z institucijami EU, vendar so se nanašale na politično ali zakonodajno delo.

Varuhinja človekovih pravic je vsem, ki so prosili za pomoč, odgovorila v jeziku njihove pritožbe. V odgovoru jim je pojasnila svoja pooblastila in, kadar je bilo mogoče, pritožnikom svetovala, naj se obrnejo na druge organe, ki bi lahko pomagali, in sicer predvsem na nacionalne in regionalne institucije varuhov človekovih pravic, Komisijo, Parlament ter druge organizacije in nacionalne institucije. Če se je pritožnik strinjal, je njegovo pritožbo posredovala članom Evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Pritožnikom, ki so bili nezadovoljni s posameznimi vidiki zakonodaje EU, je običajno svetovala, naj se obrnejo na Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Ljudi, ki so se pritožili zaradi vprašanj, povezanih z izvajanjem prava EU, je napotila na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic ali na mreže EU, kot je SOLVIT, ali pa jih je obvestila, da lahko pri Komisiji vložijo pritožbo zaradi kršitve.

Število pritožb v letih od 2016 do 2020
Število pritožb v letih od 2016 do 2020

5.2. Zoper koga?

Preiskave, ki jih je leta 2020 izvedel urad evropskega varuha človekovih pravic, so se nanašale na naslednje institucije
Preiskave, ki jih je leta 2020 izvedel urad evropskega varuha človekovih pravic, so se nanašale na naslednje institucije

5.3. O čem?

Predmet preiskav, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2020
Predmet preiskav, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2020

5.4. Doseženi rezultati

Vrsta ukrepov, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic sprejela v zvezi z novimi pritožbami, obravnavanimi v letu 2020
Vrsta ukrepov, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic sprejela v zvezi z novimi pritožbami, obravnavanimi v letu 2020
Gibanje števila preiskav, ki jih je izvedel urad evropskega varuha človekovih pravic
Gibanje števila preiskav, ki jih je izvedel urad evropskega varuha človekovih pravic v letu 2020
Rezultati preiskav, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2020
Rezultati preiskav, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2020
Trajanje preiskav pri primerih, ki jih je zaključila evropska varuhinja človekovih pravic
Trajanje preiskav pri primerih, ki jih je zaključila evropska varuhinja človekovih pravic

5.5. Učinek in dosežki

Eden od glavnih ciljev evropske varuhinje človekovih pravic je s preiskavami in drugim delom doseči oprijemljive izboljšave za pritožnike in javnost v odnosu do uprave EU. To je mogoče delno izmeriti s statističnimi podatki o tem, kako so se institucije odzvale na predloge varuhinje človekovih pravic, širšega učinka njenih preiskav pa ni mogoče zajeti z zgolj statističnim pristopom. Prvič smo ga poskusili vključiti v letošnje (2019) poročilo varuhinje človekovih pravic z naslovom Putting it Right? (Odpravljanje napak?), v katerem je opisan učinek v preteklem letu.

5.5.1. Širši učinek

Ta učinek vključuje preiskave, pri katerih je bil pozitiven izid očiten šele po zaključku preiskave. Nekateri predlogi varuhinje človekovih pravic so daljnosežni, zahtevajo znatna prizadevanja in lahko predvidevajo reformo postopkov in praks, ki se uporabljajo že desetletja. V drugih primerih lahko nadaljnji zunanji zagon po zaključku preiskave pozneje privede do sprememb, čeprav se je institucija med preiskavo na predlog morda odzvala negativno.

Takšen primer je bila preiskava varuhinje človekovih pravic o postopku imenovanja generalnega sekretarja Evropske komisije, najvišjega javnega uslužbenca EU. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj vzpostavi poseben postopek za imenovanje generalnega sekretarja. Komisija je v odgovoru priporočilo zavrnila in sprva tudi ni hotela izvesti nobene spremembe, proti koncu leta 2019 pa je naredila, kar je priporočila varuhinja človekovih pravic, in sicer je uvedla poseben postopek imenovanja na mesto generalnega sekretarja, vključno z objavo prostega delovnega mesta in natančno določenim časovnim razporedom. Nova generalna sekretarka je bila izbrana januarja 2020 v preglednem in poštenem postopku.

Drug primer je povezan s pojavom vrtljivih vrat v Komisiji. Varuhinja človekovih pravic je leta 2018 zaključila preiskavo o tem, kako je Komisija obravnavala zaposlitev nekdanjega predsednika Komisije po izteku mandata in vlogo njenega odbora za etiko v tej zadevi. Komisija je zavrnila dve priporočili in štiri od petih predlogov varuhinje človekovih pravic, vendar je ta leta 2019 v okviru poznejše preiskave o tem, kako obvladuje pojav vrtljivih vrat, pripravila 25 predlogov za bolj sistematičen in učinkovitejši pristop k obravnavi nekdanjih uslužbencev, ki se zaposlijo v zasebnem sektorju, ali oseb, ki iz zasebnega sektorja pridejo v Komisijo. Komisija se je v odgovor zavezala, da bo sprejela skoraj vse predloge varuhinje človekovih pravic v zvezi s tem, kako izvaja svoja pravila o pojavu vrtljivih vrat. Med drugim bo oseba, ki prehaja v zasebni sektor, naprošena, naj zagotovi več informacij o organizaciji, v katero odhaja, in podrobnosti o svojem novem delovnem mestu.

5.5.2. Stopnja sprejemanja

V letnem poročilu varuhinje človekovih pravic z naslovom Putting it Right? (Odpravljanje napak?) je bila zabeležena tudi statistična stopnja sprejemanja za leto 2019, ki je pokazala, da so se institucije EU na njene predloge (rešitve, priporočila in predloge) pozitivno odzvale v 79 % primerov. Ta napredek v primerjavi s prejšnjim letom o institucijah EU ustvarja pozitiven vtis, saj so poskušale odpraviti napake in na splošno izboljšati svoje upravne prakse.

Skupno so se institucije EU pozitivno odzvale na 93 od 118 predlogov, ki jih je za popravo ali izboljšanje njihovih upravnih praks podala varuhinja človekovih pravic. Od 17 institucij, ki jim je varuhinja človekovih pravic dala predloge, jih je 10 v celoti izpolnilo vse rešitve, predloge in priporočila.

6. Komunikacija in sodelovanje

6.1. Komunikacija

Uporaba uradnih jezikov EU
Evropska varuhinja človekovih pravic je poleti začela kampanjo z 10 priporočili o uporabi 24 uradnih jezikov EU.

Digitalno komuniciranje varuhinje človekovih pravic se je v letu 2020 še naprej razvijalo in izboljševalo, saj se je spletno mesto preoblikovalo v bolj dinamično vozlišče vsebin o delu urada. Na spletnem mestu je zdaj razdelek z novicami, kjer so objavljeni lahko berljivi članki o napredku pomembnih preiskav ali drugih vidikih dela varuhinje človekovih pravic. Da bi bilo preiskavam lažje slediti, je vsaki namenjena osrednja stran o zadevi, številne od katerih vsebujejo tudi kratka besedila, ki pojasnjujejo preiskavo in najnovejše dogodke v zvezi z njo. Uveden je bil tudi nov namenski razdelek o dostopu javnosti do dokumentov.

Urad evropskega varuha človekovih pravic je začel poleg rednih vsebin na spletnem mestu uporabljati tudi druge interaktivne oblike spletnega objavljanja, da bi povečal zanimivost in dostopnost svojega dela za širšo javnost.

Ob 25. obletnici urada evropskega varuha človekovih pravic je bila o njem objavljena drsna spletna zgodba. To je oblika, ki jo želi urad v prihodnosti še nadgraditi.

Varuhinja človekovih pravic je še naprej vse več uporabljala družbene medije, v katerih je na jasen in zanimiv način objavljala informacije o tem, kaj urad počne in komu pomaga, ter novice in mnenja o najnovejših dogodkih v zvezi s preiskavami. Zlasti na Twitterju je začela uporabljati bolj inovativne načine za pojasnjevanje dela urada, med drugim z uporabo niti. Prisotnost varuhinje človekovih pravic na naših glavnih platformah – Twitterju, LinkedInu in Instagramu – se je okrepila. Med vrhunci leta so bile dejavnosti ob 25. obletnici urada, ki jih je javnost lahko spremljala pod ključnikom #EO25years.

Urad je v okviru dela varuhinje človekovih pravic, povezanega z odzivom EU na krizo zaradi covida-19, pripravil tudi pregledno infografiko in novico, ki vsebujeta pregled vlog in odgovornosti različnih institucij in agencij EU. Poleg tega je izvedel kampanjo za promocijo smernic varuhinje človekovih pravic za upravo EU o uporabi uradnih jezikov EU pri komuniciranju z javnostjo.

Leta 2020 je bila najhitrejša rast zabeležena na Instagramu, sajh se je število sledilcev tam v tem letu povečalo za 71 % (1 068 novih sledilcev). Na LinkedInu se je število sledilcev povečalo za 34 % (+1 237), na Twitterju, kjer ima varuhinja človekovih pravic največje občinstvo, pa je decembra 2020 doseglo 29 200, kar pomeni 11-odstotno povečanje (+2 870).

Glavni komunikacijski dogodek leta je bila letna konferenca, s katero se je obeležila 25. obletnica delovanja evropskega varuha človekovih pravic. Udeležencev je bilo več kot 240, zato je bila potrebna inovativnost, da smo pripravili kakovosten spletni dogodek. Za konferenco smo uporabili platformo Interactio in tolmaške zmogljivosti Evropskega parlamenta, da smo zagotovili tolmačenje v realnem času. Uporabili smo tudi spletno platformo Slido za virtualne dogodke, ki udeležencem omogoča, da v realnem času postavljajo vprašanja in sodelujejo v anketah. Na ta način je bila konferenca kljub izzivom, ki so povezani z virtualnimi dogodki, resnično interaktivna.

Razdelek z novicami
Razdelek z novicami omogoča hiter dostop do različnih poudarkov o delu institucije.

6.2. Odnosi z institucijami EU

6.2.1. Evropski parlament

Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je po ponovni izvolitvi ob koncu leta 2019 še naprej utrjevala močne vezi med uradom in Evropskim parlamentom, ki je eden njegovih temeljnih partnerjev. Leta 2020 je imela varuhinja človekovih pravic govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Kljub težavam zaradi covida-19 je še naprej organizirala redne videosestanke s poslanci Evropskega parlamenta z vseh strani političnega spektra. Prav tako je bila povabljena za govorko na več zasedanjih različnih parlamentarnih odborov in na delavnicah, povezanih z delom urada. Letno poročilo varuhinje človekovih pravic je bilo predsedniku Evropskega parlamenta zaradi pandemije predano po elektronski pošti 5. maja 2020.

6.2.2. Odbor za peticije

Varuhinja človekovih pravic in Odbor Evropskega parlamenta za peticije sodelujeta pri obravnavi pomislekov evropskih državljanov glede odgovornosti institucij EU, leta 2020 pa se je njun odnos še okrepil. Varuhinja človekovih pravic se je udeležila raznih sej odbora, med njenim uradom in odborom pa je potekala stalna komunikacija. Na delo varuhinje človekovih pravic so se nanašale razne resolucije odbora, zlasti v zvezi s pravicami invalidov med krizo zaradi covida-19. V okviru 25. obletnice urada evropskega varuha človekovih pravic je Emily O’Reilly za svoje delo z veseljem sprejela čestitke in voščila od več poslancev Evropskega parlamenta in zlasti od predsednice Odbora za peticije, ki se je tudi udeležila konference ob tej priložnosti.

Dolors Montserrat
Dolors Montserrat, predsednica Odbora za peticije, govornica na visoki ravni na digitalni konferenci ob 25. obletnici.

6.2.3. Evropska komisija

Evropska komisija je izvršilni organ EU in ima največjo upravo od vseh organov EU, zato je razumljivo, da je največji delež pritožb varuhinji človekovih pravic povezan z delom Komisije. Delovni odnos med Komisijo in varuhinjo človekovih pravic je bil tudi leta 2020 zelo konstruktiven, podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič pa je bil osrednji govorec na konferenci ob 25. obletnici. Tesni stiki so se ohranjali tudi na ravni služb, da je bila mogoča učinkovita obravnava pritožb.

Maroš Šefčovič
Osrednji govorec na digitalni konferenci ob 25. obletnici je bil Maroš Šefčovič, podpredsednik Evropske komisije.

6.2.4. Druge institucije, agencije in organizacije

Pomembno je, da varuhinja človekovih pravic plodne odnose vzdržuje tudi z drugimi institucijami, agencijami, organi in uradi. Leta 2020 je bila v stiku z vodji Evropske investicijske banke, Evropskega računskega sodišča in Evropske agencije za zdravila. Odnosi z različnimi deli uprave EU so sestavni del strategije varuhinje človekovih pravic do leta 2024. Dolgoročen in pozitiven učinek na upravo EU je mogoče doseči samo s tesnim sodelovanjem.

6.2.5. Konvencija ZN o pravicah invalidov

Evropski varuh človekovih pravic kot član okvira EU spodbuja, varuje in spremlja izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v upravi EU. Leta 2020 je varuhinja človekovih pravic okviru EU tudi predsedovala.

Varuhinja človekovih pravic je skupaj z Evropskim invalidskim forumom, Evropskim parlamentom in Agencijo EU za temeljne pravice Evropski komisiji poslala skupno pismo z mnenji okvira EU o tem, kaj bi morala vsebovati ambicioznejša in celovitejša evropska strategija o invalidnosti po letu 2020. V ta namen so se julija 2020 predstavniki okvira EU srečali s komisarko za enakost Heleno Dalli, da bi nadaljevali dialog o prihodnji evropski strategiji o invalidnosti. Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je nagovorila tudi udeležence delavnice o strategiji o invalidnosti, ki jo je organiziral Odbor Evropskega parlamenta za peticije.

Junija 2020 je varuhinja človekovih pravic začela strateško pobudo o tem, kako Komisija upošteva posebne potrebe invalidnih uslužbencev v okviru izrednih razmer zaradi covida-19. Komisiji je poslala dopis z vrsto vprašanj o zadevah, kot so sprejeti ukrepi za delo na daljavo in zdravstveno zavarovanje, ter o izkušnjah, ki bi jih lahko Komisija pridobila pri širši interakciji s pripadniki javnosti, ki so invalidi. Trenutno ocenjuje odgovor Komisije, potem ko je zaprosila za prispevek organizacij, ki zastopajo invalide.

Varuhinja človekovih pravic je preiskala pritožbo o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) za gradnjo ustanov za institucionalno varstvo invalidov na Madžarskem in Portugalskem. Pritožnik je menil, da bi morala Komisija ukrepati v zvezi s temi projekti, saj so v nasprotju z obveznostmi EU, da invalidom zagotovi podporo za življenje v skupnostih. Varuhinja človekovih pravic je skrbno preučila ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, nato pa preiskavo zaključila s predlogi za izboljšave. To pomembno zadevo bo še naprej spremljala.

Evropski varuh človekovih pravic

Today is the International Day of Persons with Disabilities #IDPD2020

The Ombudsman is committed to protecting, promoting, and monitoring the EU administration’s implementation of the @UN Convention on Rights of Persons with Disabilities #UNCRPD

europa.eu/!UQ76uR

Dan invalidov

Danes je mednarodni dan invalidov.

Evropski varuh človekovih pravic varuje, spodbuja in spremlja izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v upravi EU.

Emily O’Reilly: „Zdravje demokracije se lahko meri s tem, v kolikšnem obsegu tudi najranljivejšim omogoča, da v največji možni meri sodelujejo v vseh delih njenega življenja.“

Na istem področju se je Komisija pozitivno odzvala na predloge, ki jih je varuhinja človekovih pravic pripravila v preiskavi o tem, kako je Komisija obravnavala domnevne kršitve človekovih pravic v zavodu za socialno varstvo invalidov. Na predlog varuhinje človekovih pravic je Komisija izjavila, da se sredstva EU v največji možni meri ne bi smela uporabljati za vzdrževanje institucij in bi jih bilo treba namesto tega uporabiti za podporo deinstitucionalizaciji.

Varuhinja človekovih pravic je obravnavala tudi pritožbo v zvezi z zamudami v veljavnem postopku za ponovno vključitev invalidnega uslužbenca. Varuhinja človekovih pravic je zadevo zaključila, potem ko je Komisija navedla, da je nadaljevala postopek za ponovno vključitev pritožnika.

6.3. Evropska mreža varuhov človekovih pravic

Posledice pandemije so jasno vplivale na delovne metode in postopke številnih javnih organov in nadnacionalnih subjektov. To seveda velja tudi za Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic – neformalno mrežo, ki jo sestavlja 96 uradov v 36 evropskih državah in vključuje tudi Odbor Evropskega parlamenta za peticije.

Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je bila s člani Evropske mreže varuhov človekovih pravic v neposrednem stiku vse od začetka krize, da bi ugotovila, kako bi lahko mreža najbolj koristila članom. Na podlagi tega je evropska varuhinja človekovih pravic 12. maja 2020 organizirala in gostila spletni seminar o posledicah covida-19 za varuhe človekovih pravic. Na njem so sodelovali varuhi človekovih pravic ali njihovi ustrezniki iz 33 organizacij članic, da bi izmenjali izkušnje in spodbujali najboljše prakse pri odzivanju na krize.

V digitalni obliki je potekala tudi letna konferenca, ki je običajna letna osrednja točka Evropske mreže varuhov človekovih pravic. Konferenci mreže 26. oktobra (istega dne, kot je potekala konferenca ob 25. obletnici urada evropskega varuha človekovih pravic) se je virtualno pridružilo 106 udeležencev iz vse Evrope. Poleg obletnice in razprave o prihodnosti evropskega varuha človekovih pravic so na konferenci mreže razpravljali o prihodnjem sodelovanju v naslednjem mandatu ter možnih temah in načinih prihodnjih vzporednih preiskav. Konferenca, na kateri je imel osrednji govor komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit, je bila tudi ponovna priložnost za razpravo o krizi zaradi covida-19 in predvidevanja, kako bo vplivala na delo varuhov človekovih pravic v prihodnjih letih.

Evropski varuh človekovih pravic

We now start the European Network of Ombudsman annual conference, discussing the impact of COVID-19 on its members, future parallel inquiries and #ENOnetwork cooperation: europa.eu/!tj97tX #EO25Years

Evropska mreža varuhov človekovih pravic

Začenjamo letno konferenco Evropske mreže varuhov človekovih pravic, na kateri bomo razpravljali o vplivu covida-19 na njene člane, prihodnjih vzporednih preiskavah in sodelovanju v okviru mreže. Praznujemo tudi 25. obletnico urada evropskega varuha človekovih pravic.

Pritožniki, ki jim je evropska varuhinja človekovih pravic v letu 2020 svetovala, naj se obrnejo na druge institucije in organe, ter posredovane pritožbe
Pritožniki, ki jim je evropska varuhinja človekovih pravic v letu 2020 svetovala, naj se obrnejo na druge institucije in organe, ter posredovane pritožbe

7. Viri

7.1. Proračun

Urad evropskega varuha človekovih pravic ima v proračunu EU ločen oddelek, ki je razdeljen na tri naslove. Naslov 1 zajema plače, nadomestila in druge izdatke v zvezi z zaposlenimi. V naslovu 2 so vključene nepremičnine, pohištvo, oprema in razni izdatki iz poslovanja. Naslov 3 pa vsebuje izdatke za splošne naloge, ki jih izvaja institucija. Odobrena proračunska sredstva so leta 2020 znašala 12 348 231 EUR.

Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja sredstev notranji revizor urada evropskega varuha človekovih pravic opravlja redne preglede notranjih nadzornih sistemov in finančnega poslovanja urada. Kot pri drugih institucijah EU je tudi pri uradu evropskega varuha človekovih pravic za revizijo pristojno Evropsko računsko sodišče.

7.2. Uporaba virov

Urad evropskega varuha človekovih pravic vsako leto sprejme letni načrt upravljanja, v katerem so opredeljeni konkretni ukrepi, ki jih bo po pričakovanjih sprejel za uresničitev ciljev in prednostnih nalog svoje petletne strategije do leta 2019. Letni načrt upravljanja za leto 2020 je že šesti, ki temelji na tej strategiji. Decembra 2020 je varuhinja človekovih pravic sprejela novo strategijo do leta 2024.

V uradu so zaposleni visoko usposobljeni ljudje, ki govorijo več jezikov. To jim omogoča, da pritožbe obravnavajo v 24 uradnih jezikih EU in državljane po vsej EU ozaveščajo o delu varuhinje človekovih pravic. Marca 2020 se je urad evropskega varuha človekovih pravic v odziv na pandemijo covida-19 hitro in učinkovito preobrazil v digitalno delovno mesto, ne da bi se osrednje delo obravnave pritožb prekinilo. Leta 2020 je bilo v kadrovskem načrtu varuha človekovih pravic 69 delovnih mest, poleg tega pa je imel urad v povprečju še osem pogodbenih uslužbencev in je med letom omogočil pridobivanje delovnih izkušenj trinajstim pripravnikom.

Septembra 2020 je bila po javnem razpisu za direktorico preiskav imenovana Rosita Hickey, ki v uradu evropskega varuha človekovih pravic dela od leta 2001.

Podrobne informacije o sestavi urada in nalogah vsakega oddelka so na voljo na spletnem mestu evropskega varuha človekovih pravic.

Rosita Hickey
Rosita Hickey je bila leta 2020 imenovana za direktorico preiskav.

Kako navezati stik z evropskim varuhom človekovih pravic

Po telefonu

+33 (0)3 88 17 23 13

Po elektronski pošti

eo@ombudsman.europa.eu

Prek spleta
Urada
Urada
Strasbourg
Poštni naslov

Médiateur européen
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F-67001 Strasbourg Cedex

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Václav Havel (HAV)
Allée Spach
F-67070 Strasbourg

Bruselj
Poštni naslov

Médiateur européen
Rue Wiertz
B-1047 Bruxelles

Naslov za obiskovalce

Montoyer-Science (MTS)
30 rue Montoyer
B-1000 Bruxelles

Če ni navedeno drugače, so vse slike in fotografije zaščitene z avtorskimi pravicami Evropske unije, razen naslovnica (© erikreis/iStock). Reproduciranje za izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno ob navedbi vira.

HTML ISBN 978-92-9483-240-5 ISSN 1830-6950 doi:10.2869/758590 QK-AA-21-001-SL-Q