Letno poročilo za leto 2021

Uvod

Tudi leto 2021 je zasenčila pandemija. Državljani EU smo imeli veliko srečo, da smo dočakali obsežno uvedbo cepiv proti covidu-19, vendar je zaradi javne razprave v zvezi s stopnjo precepljenosti in načini zajezitve virusa v ospredje prišlo vprašanje zaupanja v javne uprave.

Moj urad je nadaljeval izvajanje naše strategije „Do leta 2024“ ter učinkovito obravnaval pritožbe in začel strateške preiskave, osredotočene na področja splošnega javnega pomena, tudi v zvezi z učinkom pandemije na delo institucij.

V letu 2021 sem se osredotočila zlasti na to, kako institucije EU obvladujejo selitev uslužbencev iz javne uprave EU v zasebni sektor, t. i. pojav vrtljivih vrat. Brez ustreznega nadzora nad vključenimi tveganji so lahko posledice nevarne in škodijo javnemu zaupanju. Tega ne bi smeli podcenjevati.

Začela sem obsežno poizvedbo o tem, kako Komisija upravlja pojav vrtljivih vrat, pri čemer sem zahtevala podrobnosti o odločitvah, ki jih je sprejela glede uslužbencev, ki so se zaposlili v zasebnem sektorju. V okvir preiskave smo zajeli gospodarsko pomembne službe in kabinete komisarjev ter pravno službo. Cilj je bil oceniti postopek odločanja in proučiti, kje bi ga bilo mogoče izboljšati.

Med ločeno preiskavo, pa vendar v povezavi s širšim vprašanjem, sem odkrila nepravilnosti glede tega, kako je Evropska obrambna agencija obravnavala zaposlitev svojega nekdanjega izvršnega direktorja v družbi Airbus. Začela sem tudi preiskavo o tem, kako je Evropska investicijska banka (EIB) obravnavala namero ene izmed svojih podpredsednic, da se zaposli v energetski družbi Iberdrola.

Agenciji Frontex sem svetovala, kako naj bo pri svojem delu bolj odgovorna, Evropski investicijski banki pa sem predlagala, naj objavi več informacij o okoljskih posledicah projektov, ki jih financira.

V okviru splošnega spremljanja, kako institucije obravnavajo pomembna vprašanja, sem Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov vprašala, kako bodo pravila o umetni inteligenci delovala v praksi, zaradi česar je zaskrbljena Evropska mreža varuhov človekovih pravic, s katero je urad med letom organiziral redne seminarje. Komisijo sem prosila tudi za podrobne informacije o tem, kako zagotavlja spoštovanje človekovih pravic v mednarodnih trgovinskih sporazumih, o katerih se pogaja.

Leta 2021 je minilo dvajset let od začetka veljavnosti zakonodaje EU o preglednosti (Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov), zato sem organizirala javno konferenco o tem, ali bi bilo treba zakonodajo posodobiti. Zaradi ponavljajočih se vprašanj, kot so zamude pri tem, kako institucije obravnavajo zahteve za dostop do dokumentov, in nezadovoljstvo ljudi z obrazložitvijo za zavrnitev dostopa, ter obsežnih tehnoloških sprememb v zadnjih dvajsetih letih je skrajni čas za razmislek o tem, ali pravila izpolnjujejo potrebe javnosti na tem področju.

Z veseljem sem že tretjič podelila nagrado za dobro upravljanje: letos je glavno nagrado skupaj prejelo osebje Generalnega direktorata Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči ter Evropske službe za zunanje delovanje za prizadevanja pri vračanju oseb, ki so zaradi pandemije obtičale v tujini, v domovino. Nagrada nas je znova opomnila na odlično delo, ki ga opravlja uprava EU. Upam, da bo to navdihnilo tudi druge k predlaganju projektov v prihodnje.

To letno poročilo vsebuje novi logotip urada evropskega varuha človekovih pravic, ki je bil oblikovan tako, da odraža sodobno javno podobo in krepi razumevanje naše vloge v upravi EU. Zaradi prisotnosti zastave EU je jasno, da smo del skupine institucij in organov EU, medtem ko trije elementi logotipa predstavljajo temeljne cilje našega poslanstva, tj. odgovornost, preglednost in zaupanje.

Na koncu se zahvaljujem Evropskemu parlamentu za njegovo večinsko odobritev novega statuta, s katerim se ohranjajo pristojnosti urada, krepi pravna podlaga varuha človekovih pravic in uvajajo zaščitni ukrepi, ki dodatno zagotavljajo neodvisnost urada.

Menim, da je novi statut priznanje delu našega urada pri zagotavljanju odlične javne uprave v okviru institucij EU.

Emily O'Reilly

1. Leto 2021 na kratko

2. Ključne teme

Naloga evropskega varuha človekovih pravic je pomagati ljudem, podjetjem in organizacijam pri stikih z institucijami, organi, uradi ter agencijami EU. Pri tem lahko pride do različnih težav, od pomanjkanja preglednosti pri odločanju ali zavrnitve dostopa do dokumentov do kršitev temeljnih pravic in težav s pogodbami. V različnih poglavjih je predstavljen pregled ključnih zadev, povezanih s posameznim področjem.

2.1 Pojav vrtljivih vrat

Urad varuha človekovih pravic se je v letu 2021 še naprej osredotočal na to, kako uprava EU obravnava t. i. pojav vrtljivih vrat, tj. kadar se uradniki EU zaposlijo v zasebnem sektorju ali pa se uslužbenci iz zasebnega sektorja zaposlijo v javnem sektorju. Splošni cilj varuha človekovih pravic je doseči ravnovesje med pravico do dela in javnim interesom, tj. upravo EU, ki deluje v skladu z najvišjima standardoma integritete ter odgovornosti.

Varuhinja človekovih pravic je v okviru te usmeritve začela obsežno strateško preiskavo o tem, kako Komisija obravnava primere vrtljivih vrat. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala spise, povezane z odločitvami Komisije iz let 2019, 2020 in 2021 v zvezi z zahtevki višjih in srednjih vodstvenih delavcev za odobritev nove zaposlitve ali neplačanega dopusta, med katerim bi izvajali drugo dejavnost. V spisih je bilo skupaj zajetih 14 generalnih direktoratov in vsi kabineti komisarjev, pravna služba Komisije, Generalni sekretariat, notranji možganski trust Komisije ter Odbor za regulativni nadzor.

Varuhinja človekovih pravic je po analizi odločitev Komisije le-to zaprosila za dodatna pojasnila, med drugim, kako pogosto je kakemu uslužbencu v skladu s členom 16 Kadrovskih predpisov prepovedala, da bi zasedel načrtovano delovno mesto, in na kakšen način obravnava tveganje, da bi lahko nekdanji uslužbenci svojim novim sodelavcem svetovali o vprašanjih, povezanih z njihovimi prejšnjimi vlogami. Preiskava se nadaljuje v letu 2022.

Varuhinja človekovih pravic je začela tudi preiskave na podlagi pritožb v zvezi s pojavom vrtljivih vrat. V okviru ene je bila obravnavana zaposlitev španske podpredsednice Evropske investicijske banke (EIB) v španski energetski družbi, ki je prejela posojila te banke. Pritožnika, poslanca Evropskega parlamenta, sta izrazila zaskrbljenost glede tveganj nasprotij interesov in ukrepov, ki jih je EIB predlagala za ublažitev teh tveganj. Varuhinja človekovih pravic je pregledala dokumente v zvezi z odločitvijo EIB, da zaposlitev odobri, in banko zaprosila, naj odgovori na več vprašanj.

Druga preiskava o pojavu vrtljivih vrat je bila povezana z Evropsko obrambno agencijo (EDA), ki se je strinjala s tem, da njen nekdanji izvršni direktor postane strateški svetovalec v družbi Airbus, ki spada med največje akterje v evropski obrambni industriji. Med preiskavo na lastno pobudo je bilo ugotovljeno, da bi morala agencija zaposlitev prepovedati zaradi nasprotja interesov. Varuhinja človekovih pravic je priporočila, naj agencija v prihodnje svojemu vodstvenemu osebju prepove zasedanje položajev, v zvezi s katerimi prihaja do jasnega nasprotja interesov. Agencija bi morala določiti tudi merila za prepoved tovrstnih zaposlitev, vsi kandidati za vodstvena delovna mesta pa bi morali biti obveščeni o merilih. Evropska obrambna agencija je pristala v izvedbo priporočil glede morebitne prepovedi uslužbencem, da zasedejo nekatere položaje, in glede zagotovitve smernic svojemu osebju o tem, kako bo izvajala ta ukrep.

2.2 Dostop do dokumentov

Državljani EU imajo široko pravico dostopa do dokumentov institucij EU, urad evropskega varuha človekovih pravic pa deluje kot mehanizem pravnih sredstev v primeru težav pri dostopu do njih.

Leta 2021 je pritožnik, ki je hotel dobiti dostop do besedilnih sporočil, ki jih je predsednica Evropske komisije pošiljala izvršnemu direktorju velike farmacevtske družbe, opozoril na vprašanje, ali uprava EU evidentira besedilna in takojšnja sporočila, povezana z delovnimi nalogami. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo vprašala, kakšno politiko ima v zvezi s tem in kako je iskala besedilna sporočila, ki jih je omenjal pritožnik.

Varuhinja človekovih pravic je v ločenem ukrepu vprašala osem institucij in agencij EU (tj. Komisijo, Svet, Parlament, Evropsko agencijo za kemikalije, Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropsko agencijo za zdravila, Frontex in Evropsko centralno banko), kakšne ukrepe so sprejele za dokumentiranje besedilnih in takojšnjih sporočil, povezanih z delovnimi nalogami.

Varuhinja je prejela pritožbe glede dostopa do dokumentov, povezane z več različnimi institucijami in organi EU.

Komisija je med preiskavo o dostopu do podrobnih podatkov o pogodbi, ki jo je Komisija sklenila s farmacevtsko družbo za nakup cepiv proti covidu-19, objavila redigirane različice pogodbe in podobnih pogodb z drugimi farmacevtskimi družbami. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) se je v okviru preiskave varuhinje človekovih pravic strinjal, da bodo prihodnji zapisniki s srečanj odbora nadzornikov vsebovali informacije o glasovih članov v zvezi z odločitvami o regulativnih standardih.

Še ena agencija EU s pomembnimi regulativnimi pristojnostmi, Evropski bančni organ, se je strinjala, da bo objavila podrobnosti o glasovanju svojega odbora nadzornikov glede preiskave kršitve prava EU s strani nacionalnih organov v zvezi z nadzorom nad dvema določenima bankama.

V okviru preiskave, na kakšen način agencija Frontex obdeluje zahtevke za dostop javnosti na svojem spletnem portalu, je bil dosežen dober napredek. Pritožniki so opozorili na vprašanja v zvezi z izjavo te agencije o avtorskih pravicah, obdobji hrambe dokumentov in medsebojnim delovanjem portala agencije z drugimi spletnimi portali. Preiskava se nadaljuje v letu 2022.

Uprava EU pa žal ni vedno upoštevala predlogov varuhinje človekovih pravic v okviru preiskav o dostopu do dokumentov. Varuhinja je po tem, ko je Komisija zavrnila dostop do informacij v zvezi z uvozom rabljenega jedilnega olja, odkrila nepravilnosti. Komisija je dejala, da sicer zbira zahtevane podatke, vendar ne pripravlja dokumentov z izvlečki informacij, ki jih je zahteval pritožnik, zato se ni strinjala s predlogom rešitve, ki ga je podala varuhinja človekovih pravic. Varuhinja je nepravilnosti odkrila tudi po tem, ko Komisija ni hotela predložiti dokumentov v zvezi z nakupom milijona in pol medicinskih mask, ki niso dosegale zahtevanih standardov kakovosti. Opozorila je na velik javni interes v zvezi z objavo tovrstnih informacij.

Varuhinja človekovih pravic je leta 2018 uvedla poseben, postopek za hitro obravnavo pritožb glede dostopa javnosti do dokumentov. Ta postopek je bil leta 2021 pregledan in je prinesel odlične rezultate, in sicer:

• znatno krajši čas obdelave,
• večje število pritožb glede dostopa do dokumentov,
• splošno zadovoljstvo deležnikov s hitrim postopkom.

2.3 Etična vprašanja

Številne preiskave varuhinje človekovih pravic so namenjene zagotavljanju, da institucije EU izvajajo veljavna pravila, s čimer naj bi dosegli visok etični standard v upravi EU.

Varuhinja človekovih pravic je po pritožbi poslanca Evropskega parlamenta proučila sestavo foruma na visoki ravni o predlagani uniji kapitalskih trgov. Komisija je upoštevala priporočila, ki jih je glede njenega akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov podal forum, v okviru katerega so se zbrali višji vodstveni delavci iz panoge ter mednarodni strokovnjaki in akademiki. Med oceno kandidatov za imenovanje za neodvisno delovanje je ugotovila, da jih je imelo pet interese, ki so ogrožali njihovo zmogljivost za neodvisno delovanje in delovanje v javnem interesu ali bi se lahko šteli za take. Vendar nato ni upoštevala lastnih pravil za obravnavanje teh nasprotij interesov. Varuhinja človekovih pravic je odkrila nepravilnosti in predlagala, naj se v vseh poročilih strokovnih skupin navedejo tudi funkcije članov strokovne skupine.

Dve organizaciji civilne družbe sta vložili pritožbi glede sodelovanja predsednice in podpredsednice Komisije v videoposnetku v podporo volilni kampanji hrvaške politične stranke. Pritožnici je zanimalo, ali je to v skladu s kodeksom ravnanja Komisije, ki velja za njene člane. Komisija je na pisni poziv varuhinje človekovih pravic, naj pojasni zadevo, odgovorila, da namerava pripraviti smernice o tem, kako lahko komisarji sodelujejo v nacionalnih volilnih kampanjah.

Evropski ekonomsko-socialni odbor se je leta 2021 po preiskavi varuhinje človekovih pravic, povezani s potnimi stroški v zvezi z uradnim obiskom Kitajske, strinjal, da bo poskrbel za večjo preglednost glede stroškov in dnevnic svojih članov s proaktivnim objavljanjem tovrstnih informacij na svojem spletnem mestu. Med dodatne informacije spadajo podrobnosti o pravilih v zvezi z nadomestili in dnevnicami ter informacije o posameznih dogodkih, ki potekajo v tujini, in povezanih stroških.

Komisija se je aprila konstruktivno odzvala na predloge varuhinje človekovih pravic v okviru preiskave o odločitvi Komisije, da bo z družbo BlackRock Investment Management sklenila pogodbo za izvedbo študije, ki bi bila za družbo zanimiva s finančnega in regulativnega vidika. Komisija je v svojem odgovoru navedla, da razmišlja o objavi dodatnih smernic o nasprotjih interesov in s tem pomagala svojim uslužbencem, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Komisija je dejala tudi, da razmišlja o tem, ali naj predlaga spremembe finančne uredbe, tj. zakonodaje EU, ki ureja način izvajanja postopkov javnega naročanja, financiranih iz proračuna EU, da bi vanjo vključili obveznost, v skladu s katero morajo ponudniki razkriti morebitna nasprotja interesov. Ugotovitve varuhinje človekovih pravic je podprl Parlament, ki je Komisijo pozval k posodobitvi finančne uredbe tako, da bi se obravnavala morebitna nasprotja interesov v zvezi s pogodbami, povezanimi s politiko.

2.4 Temeljne pravice

Varuhinja človekovih pravic je marca odprla preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami in zagotavlja odgovornost v zvezi s svojimi vse večjimi pristojnostmi, ki jih je dobila decembra 2019 z začetkom veljavnosti nove uredbe o agenciji Frontex (Uredbe (EU) 2019/1896). Cilj preiskave je pojasniti zadeve, povezave z odgovornostjo „skupnih operacij“ agencije Frontex, dejavnostmi v zvezi z „vračanjem“ migrantov in podporo migracijam pri preverjanjih na zunanjih mejah EU.

Preiskava sledi ločeni preiskavi varuhinje človekovih pravic o pritožbenem mehanizmu agencije Frontex, v okviru katere je ta opozorila na zamude agencije pri izvajanju svojih novih obveznosti v zvezi z mehanizmom in uradnikom za temeljne pravice. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je izpostavila tudi pomanjkljivosti tega pritožbenega mehanizma, zaradi katerih bi lahko posamezniki težje poročali o domnevnih kršitvah temeljnih pravic in zahtevali pravno varstvo. Varuhinja človekovih pravic je podala več praktičnih predlogov za večjo neodvisnost pritožbenega mehanizma in spodbujanje k njegovi uporabi. Eden od teh predlogov je bil, da bi bilo treba v javnih informacijah o mehanizmu navesti, da vlaganje pritožb glede domnevnih zlorab temeljnih pravic ne bo vplivalo na odločanje o azilu.

Druga ključna preiskava v zvezi s temeljnimi pravicami se je nanašala na to, kako Komisija zagotavlja, da hrvaški organi spoštujejo temeljne pravice pri operacijah upravljanja meja. Pritožnik Amnesty International je izrazil dvome v to, ali je Hrvaška vzpostavila „spremljevalni mehanizem“, da bi zagotovila, da so operacije upravljanja meja v celoti skladne s temeljnimi pravicami in pravom EU. Hrvaška je poleti navedla, da je tak mehanizem vzpostavila. Splošne ugotovitve varuhinje človekovih pravic bodo objavljene v začetku leta 2022.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo na lastno pobudo, da bi proučila, kako Evropska komisija nadzira, da se evropski strukturni in investicijski skladi uporabljajo za spodbujanje pravice invalidov in starejših do neodvisnega življenja. Komisijo je pozvala, naj odgovori na sklop vprašanj, nato pa je izvedla ciljno posvetovanje z deležniki.

Varuhinja človekovih pravic pogosto uporablja pobude za zbiranje informacij, da bi opozorila na določeno vprašanje, ne da bi začela uradno preiskavo. V okviru ene tovrstne pobude je Komisijo pozvala, naj navede podrobnosti o tem, kako zagotavlja spoštovanje človekovih pravic v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki jih sklepa EU. Pobuda je namenjena proučitvi uporabe „klavzul o človekovih pravicah“ v teh mednarodnih trgovinskih sporazumih ter obravnavanja človekovih pravic po začetku veljavnosti trgovinskih sporazumov. Zahteva za informacije sledi več preiskavam varuhinje človekovih pravic na tem področju, pri čemer je najnovejša preiskava iz leta 2020 o tem, zakaj Komisija pred sklenitvijo trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem ni dokončala posodobitve ocene učinka na trajnostni razvoj. V odločbi, ki je bila objavljena marca, je varuhinja človekovih pravic navedla, da bi morala Komisija posodobljeno oceno dokončati še pred sklenitvijo trgovinskega sporazuma. Pozvala je, naj se tovrstne ocene v prihodnjih trgovinskih pogajanjih dokončajo pred podpisom končnega sporazuma.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi obvestila Komisije v aprilu, da namerava predlagati pravila o umetni inteligenci, pisala Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) ter ju zaprosila za nadaljnje informacije o morebitnih posledicah predlaganih novih pravil. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je nato srečala s predstavniki Komisije, da bi razpravljali o vprašanjih, povezanih z morebitnim delovanjem pravil o umetni inteligenci. Med drugim so razpravljali o tem, za kakšne namene uprava Komisije trenutno uporablja umetno inteligenco in kako zagotoviti, da se bo v prihodnjih pravilih upošteval javni interes.

2.5 Odgovornost pri odločanju

Varuhinja človekovih pravic je novembra na podlagi predhodnega dela v zvezi z odgovornostjo pri odločanju EU začela preiskavo, kako Komisija zagotavlja, da je komunikacija z lobisti iz tobačne industrije pregledna. Komisijo je pozvala, naj v inšpekcijski pregled predloži vse dokumente, povezane s komunikacijo z lobisti iz tobačne industrije v letih 2020 in 2021, vključno z zahtevki za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s tako komunikacijo. Varuhinja človekovih pravic je želela opraviti tudi inšpekcijski pregled vseh notranjih navodil, ki so jih prejeli uslužbenci Komisije.

EU je podpisnica Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom, v skladu s katero mora preprečevati negativen učinek tobačne industrije na politike javnega zdravja. V ta namen mora Komisija med drugim v celoti in proaktivno zagotavljati preglednost v zvezi s srečanji s predstavniki tobačne industrije. Vendar službe Komisije z izjemo GD SANTE in GD TAXUD ne objavljajo proaktivno podrobnosti o srečanjih, do katerih prihaja pod ravnjo generalnih direktorjev.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je v odziv na preiskavo varuhinje človekovih pravic o preglednosti njegovega odziva na pandemijo covida-19 sprejel ukrepe za izboljšanje odgovornosti svojega odločanja. Med drugim je javnosti omogočil lažje spremljanje razvoja njegovega znanstvenega svetovanja in ogled podatkov, na katerih temeljijo njegove znanstvene ocene. Zavezal se je tudi večji preglednosti v zvezi z izmenjavami z mednarodnimi partnerji in izboljšanju komunikacije s splošno javnostjo.

Varuhinja človekovih pravic je med oceno odziva Sveta na pandemijo ugotovila, da srečanja ministrov na daljavo v prvih mesecih krize niso dosegala standardov glede preglednosti, ki se uporabljajo za srečanja Sveta v živo v običajnih okoliščinah. Kljub temu je ugotovila tudi, da se je zaradi nekaterih praks, ki jih je Svet sprejel v tem obdobju, odgovornost povečala, zato ga je pozvala, naj jih izvajajo še naprej. Med te prakse je spadala širša uporaba pisnih pripomb pred sam začetkom srečanj nacionalnih javnih uslužbencev in po njih, zaradi česar se je povečal obseg dokumentacije o razpravah delovne skupine.

Da bi ljudje lahko spremljali postopek odločanja na ravni EU, potrebujejo register dokumentov, do katerih lahko zahtevajo dostop. Da bi lahko bili ti javni registri dokumentov smiselni in koristni, bi morali biti posodobljeni in popolni. Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je po preiskavi varuhinje človekovih pravic pristala, da bo izboljšala in posodobila svoj register dokumentov, tudi z vzpostavitvijo namenske spletne strani zanj, s čimer bo tako postal koristnejše orodje za javnost.

Varuhinja človekovih pravic je po pritožbi, da javni register dokumentov agencije Frontex ni ustrezno vzdrževan, pozornost usmerila vanj. Predlagala je več predlogov rešitev za izboljšanje registra, agencija pa se je strinjala, da jih bo upoštevala.

Pritožbe v letu 2021 so se še naprej nanašale na pomisleke glede preglednosti odločanja v okoljskih zadevah.

Varuhinja človekovih pravic je aprila 2021 začela preiskavo o vlogi Komisije pri ocenjevanju trajnostnosti plinskih projektov, ki jih je Energetska skupnost (ki združuje EU, države Zahodnega Balkana in črnomorskega območja ter Norveško) navedla kot projekte regionalnega pomena. Pritožnik je menil, da se pred vključitvijo projektov na seznam ni izvedla ustrezna ocena njihove trajnostnosti, saj je bila uporabljena metodologija podobna metodologiji, ki se je pred tem uporabljala za oceno „projektov skupnega interesa“ EU in jo je Komisija pozneje označila za neustrezno.

Varuhinja človekovih pravic je po pritožbi skupine organizacij civilne družbe začela preiskavo o tem, kako je Komisija izvedla javno posvetovanje o pobudi trajnostnega upravljanja podjetij, ki je namenjena spodbujanju družb k boljšemu upravljanju vprašanj v zvezi s trajnostnostjo, ki se pojavljajo v njihovih operacijah. Pritožnice so trdile, da Komisija pri poročanju o rezultatih posvetovanja ni ustrezno upoštevala mnenj vseh sodelujočih pri posvetovanju.

Varuhinja človekovih pravic je Evropski investicijski banki (EIB) junija predložila predhodne ugotovitve v zvezi s preglednostjo okoljskih informacij o projektih, ki jih neposredno in posredno financira.

Varuhinja človekovih pravic je predlagala, naj EIB objavi veliko več podrobnih informacij o okoljskih posledicah projektov, ki jih financira. Banko je pozvala, naj objavi izvorne dokumente, ki vsebujejo dejstva, tehnične predpostavke in izračune, uporabljene pri ocenjevanju projektov. Varuhinja človekovih pravic je v zvezi s projekti z znatnim vplivom na okolje predlagala tudi, naj EIB da prednost večji proaktivni preglednosti, da bi omogočili hitro objavo njenih poročil o spremljanju projektov, ki se izvajajo.

Jasno je, da se bo javnost močno zanimala za mehanizem EU za okrevanje in odpornost, tj. sredstva, ki naj bi bila namenjena pomoči EU pri okrevanju po pandemiji in pri obravnavanju izzivov, kot je podnebna kriza. Varuhinja človekovih pravic je v ta namen pisala Komisiji in jo opozorila, naj pričakuje velik interes za njena pogajanja z državami članicami o njihovih načrtih za okrevanje in odpornost. V zvezi z verjetnostjo zahtevkov za dostop do dokumentov, povezanih s to zadevo, je predlagala, naj Komisija zagotovi več informacij o povezanih dokumentih, ki jih hrani.

3. Revidirani statut evropskega varuha človekovih pravic

Junija 2021 je Parlament z zelo veliko večino (602 od 692 glasov) sprejel posodobljeni statut urada varuha človekovih pravic. Novi statut kodificira številne uspešne delovne prakse urada v zadnjih letih. Varuhinja človekovih pravic bo lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo začela nove preiskave na lastno pobudo, kadar bo obstajala podlaga za to. Močno podporo novemu statutu si je mogoče razlagati kot priznanje delu urada pri obravnavanju pritožb državljanov in izvajanju preiskav.

V njem je upoštevana nova pravna podlaga v Lizbonski pogodbi ter je uredba Parlamenta in ne sklep. Statut je bil prvi zakonodajni dokument v okviru Lizbonske pogodbe, ki temelji na pravici Parlamenta do pobude. Pri revidiranem statutu gre za okrepljen pravni okvir za urad, ki uvaja nove zaščitne ukrepe in dodatno zagotavlja njegovo neodvisnost, vključno z ustreznim proračunom za podpiranje dejavnosti urada. Uvedeno je novo dveletno obdobje mirovanja za politike, vključno s poslanci Evropskega parlamenta, ki želijo kandidirati za funkcijo evropskega varuha človekovih pravic. To bo pripomoglo k zaščiti neodvisnosti urada, ki je ključna za njegovo vlogo na podlagi Lizbonske pogodbe.

Revidirani statut ohranja močna preiskovalna pooblastila varuhinje človekovih pravic, tudi to, da ji morajo institucije predložiti vse informacije, potrebne za preiskave. Kadar je to primerno, lahko varuhinja človekovih pravic v zvezi s preiskavo nastopi pred Parlamentom, in sicer na lastno pobudo ali na zahtevo Parlamenta.

Urad trenutno posodablja svoje izvedbene določbe k statutu, v katerih so podrobno opredeljeni delovni postopki urada.

4. 20 let veljavnosti Uredbe št. 1049/2001

Preglednost in dostop do dokumentov sta že dolgo prednostni nalogi varuha človekovih pravic ter predstavljata približno četrtino preiskav, ki jih izvede urad. Urad evropskega varuha človekovih pravic deluje kot mehanizem za uveljavljanje pravnega varstva v primeru zavrnjenega dostopa do dokumentov EU, zaradi česar ima obsežno strokovno znanje o tem, kako uprava EU to temeljno pravico uporablja v praksi.

Leta 2021 je minilo 20 let od začetka veljavnosti zakonodaje EU o preglednosti (Uredba št. 1049/2001), s katero je javnost dobila pravico do dostopa do dokumentov EU in se je znatno povečala odgovornost uprave EU. Obenem je varuhinja človekovih pravic dostop do dokumentov določila za eno izmed prednostnih nalog urada v letu 2021.

Temu je sledila javna konferenca, ki je potekala 15. novembra v Bruslju – Access to EU documents: what next? (Dostop do dokumentov EU: kako naprej?). Konferenca, ki je potekala hibridno, je bila razdeljena na dva dela, tj. na panelno razpravo na visoki ravni o prihodnosti pravil o dostopu do dokumentov in strokovno panelno razpravo o izkušnjah ljudi pri zahtevanju dostopa do dokumentov.

Pri panelni razpravi na visoki ravni so se evropski varuhinji človekovih pravic Emily O'Reilly pridružili podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Věra Jourová, podpredsednica Evropskega parlamenta Heidi Hautala ter generalni direktor za komuniciranje in informiranje v Generalnem sekretariatu Sveta Reijo Kemppinen. Varuhinja človekovih pravic je med pripravami na konferenco izvedla ad hoc anketo, v okviru katere so nekateri deležniki opisali svoje izkušnje pri zahtevanju dostopa do dokumentov EU.

Varuhinja človekovih pravic je na začetku leta 2021 izvedla pobudo, da bi izvedela, kako institucije, organi, uradi in agencije EU javnost ozaveščajo o pravici do dostopa javnosti do dokumentov. Na podlagi pobude je nastal vodnik za institucije EU o tem, katere politike in prakse bi morale institucije sprejeti za uveljavitev pravice do dostopa javnosti, ki je bil objavljen na dan konference (15. novembra).

Ključno vprašanje, ki je bilo izpostavljeno med konferenco in v pritožbah, je, kako uprava EU obravnava besedilna in takojšnja sporočila ter druge nove tehnologije v okviru obveznosti glede preglednosti. Varuhinja človekovih pravic je julija uvedla strateško pobudo o tem, kako uprava evidentira besedilna in takojšnja sporočila, ki jih uslužbenci pošiljajo/prejemajo v okviru delovnih nalog. Cilj pobude je pregledati veljavna pravila in prakse v zvezi z evidentiranjem takih sporočil, da bi opredelili dobre prakse v upravi EU.

5. Nagrada za dobro upravljanje

Z nagrado za dobro upravljanje za leto 2021 je varuhinja človekovih pravic počastila izjemna prizadevanja za pomoč pri vračanju v domovino več kot pol milijona državljanov EU, ki so zaradi pandemije obtičali po svetu

Skupna zmagovalna projekta je izvedlo osebje Generalnega direktorata Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (GD ECHO) ter Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

Glavna zmagovalca in zmagovalci v različnih kategorijah so bili razglašeni med digitalno slovesnostjo v juniju, ki se je začela z videoposnetkom z nagovorom predsednice Komisije Ursule von der Leyen.

Varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je med govorom o učinku covida-19 na notranje in zunanje delo uprave EU dejala, da so „številni predloženi projekti temeljili na obsežnem prizadevanju uslužbencev EU, da bi državljanom pomagali med pandemijo“.

Septembra je v Parku državljanov v Bruslju potekala kratka naknadna slovesnost, na kateri so nagrade podelili osebno.

Z dveletno nagrado, ki jo je Emily O'Reilly uvedla leta 2017, se izreka priznanje ukrepom javne uprave EU s prepoznavnim in neposrednim pozitivnim učinkom na življenje ljudi v Evropi ter zunaj nje. Podelili so tudi nagrade v štirih drugih kategorijah.

Nominirane projekte je ocenil neodvisen svetovalni odbor, zmagovalce pa je izbrala varuhinja človekovih pravic.

6. Pritožbe in preiskave: kako pomagamo javnosti

Evropski varuh človekovih pravic pomaga ljudem, podjetjem in organizacijam, ki se srečujejo s težavami z upravo EU, tako da obravnava pritožbe, ki jih vložijo, pa tudi s prizadevanjem za spodbujanje dobre upravne prakse ter proaktivnim opredeljevanjem širših sistemskih težav z institucijami EU.

Nenehno si prizadeva za boljše notranje postopke, da bi tako urad preiskave obravnaval čim bolj učinkovito in da bi bili pritožniki deležni optimalne izkušnje. Reorganizirani in racionalizirani direktorat za preiskave, ki je bil vzpostavljen leta 2020, je v ta namen uvedel nadaljnje izboljšave. Sem spadajo izpopolnjevanje strokovnega znanja in dobrih praks v obliki tematskih preiskovalnih skupin, zaradi česar sta se doslednost in učinkovitost preiskav urada dodatno izboljšali.

Čeprav so se postopki hibridnega dela uporabljali vse leto 2021, se je temeljno področje dela urada varuhinje – zahvaljujoč spletnemu sistemu za obravnavanje pritožb – lahko nemoteno izvajalo. Število pritožb, ki jih je urad obravnaval, se je v primerjavi z letom 2020 povečalo.

Uvedena so bila nadaljnja izboljšanja v zvezi s tem, kako so preiskave varuha človekovih pravic predstavljene in objavljene na spletu, da bi javnost lažje spremljala delo urada. V novem razdelku Glavne preiskave na spletišču so izpostavljene preiskave varuha človekovih pravic s širšim javnim pomenom. Uveden je bil nov razdelek, v katerem je obravnavano delo varuha človekovih pravic na področju dostopa javnosti do dokumentov. Izboljšana je tudi možnost iskanja na spletnem mestu.

Raznolika skupina uslužbencev urada in spletno mesto odražata zavezanost varuhinje človekovih pravic, da komunicira z ljudmi, ki iščejo pomoč, v vseh 24 uradnih jezikih EU.

Čeprav varuhinja človekovih pravic ne more vedno preiskati vseh prejetih pritožb, si urad vseeno prizadeva pomagati vsem, ki prosijo za pomoč, na primer z nasveti o drugih možnostih pravnega varstva.

6.1 Vrsta in vir pritožb

6.1.1 Pregled pritožb in strateških preiskav

Varuhinja človekovih pravic lahko odpre preiskavo samo za pritožbe, ki so v okviru njenih pooblastil in izpolnjujejo potrebna merila dopustnosti, na primer to, da je pritožnik zadevo prej poskušal rešiti neposredno z zadevno institucijo. Nova organizacijska shema je omogočila nadaljnje izboljšave v obravnavanju pritožb, zaradi česar je za obravnavo pritožb in dokončanje preiskav potrebno manj časa.

Področja dela urada izhajajo iz pooblastil varuhinje človekovih pravic in prejetih pritožb, ki predstavljajo večino zadev. Leta 2021 je minilo 20 let od začetka veljavnosti zakonodaje EU o preglednosti (Uredba št. 1049/2001). Obenem je varuhinja človekovih pravic dostop do dokumentov določila za eno izmed prednostnih nalog urada v letu 2021. Tako kot v preteklih letih je vodilno področje pritožb preglednost, ki je prav tako prednostna naloga strateškega dela varuhinje človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic poleg temeljnega dela v zvezi s pritožbami izvaja tudi širše strateške preiskave in pobude v zvezi s sistemskimi težavami z institucijami EU. Leta 2021 je v skladu s strategijo do leta 2024 okrepila strateško delo urada z večjim številom začetih preiskav in pobud v zvezi z različnimi vprašanji.

6.1.2 Pritožbe, ki niso v okviru pristojnosti evropske varuhinje človekovih pravic

V letu 2021 je evropska varuhinja človekovih pravic obravnavala več kot 1 400 pritožb o zadevah, ki niso v okviru njenih pristojnosti, večinoma ker ne zadevajo dela uprave EU. Več kot 40 % takšnih pritožb je prišlo iz Španije, Poljske in Nemčije.

Ljudje so se na varuhinjo evropskih pravic obračali predvsem zaradi vprašanj, povezanih z zdravstvenim varstvom, enako obravnavo ali diskriminacijo in varstvom potrošnikov, vlagali pa so tudi pritožbe, povezane s pandemijo covida-19. Te pritožbe zunaj pristojnosti varuhinje človekovih pravic so se nanašale zlasti na težave z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi javnimi organi ter nacionalnimi ali mednarodnimi sodišči (kot je Evropsko sodišče za človekove pravice). Veliko število pritožb je bilo povezanih tudi z zasebnim sektorjem. Druge pritožbe zunaj pristojnosti varuhinje človekovih pravic so bile povezane s političnim ali zakonodajnim delom institucij EU.

Varuhinja človekovih pravic je vsem, ki so prosili za pomoč, odgovorila v jeziku njihove pritožbe oziroma želenem jeziku. V odgovorih jim je pojasnila svoje pristojnosti in, kadar je bilo mogoče, pritožnikom svetovala, kateri drugi organi bi jim lahko pomagali. Če se je pritožnik strinjal, je njegovo pritožbo posredovala ustreznim članom Evropske mreže varuhov človekovih pravic.

Pritožnikom, ki so bili nezadovoljni s posameznimi vidiki zakonodaje EU, je običajno svetovala, naj se obrnejo na Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Ljudje, ki so se pritožili zaradi drugih vprašanj, vključno z izvajanjem prava EU, so bili napoteni na Evropsko komisijo, nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic ali na druge mreže EU, kot sta Europe Direct in SOLVIT.

6.2 Zoper koga?

6.3 O čem?

6.4 Doseženi rezultati

6.5 Učinek in dosežki

Eden od glavnih ciljev evropske varuhinje človekovih pravic je doseči oprijemljive izboljšave za pritožnike in javnost v upravi EU. To dosega z dajanjem predlogov v obliki rešitev, priporočil in predlogov. Varuhinja človekovih pravic lahko izboljšave spodbuja tudi s strateškimi pobudami, ki niso uradne preiskave. Institucijo lahko tudi pozove k razrešitvi zadeve še pred uradnim predlogom rešitve ali priporočilom.

6.5.1 Stopnja sprejemanja

Stopnja sprejemanja je delež pozitivnih odzivov na skupno število predlogov (rešitve, priporočila in predlogi) evropske varuhinje človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic institucijam da do šest mesecev časa za izvedbo predlogov iz njenih sklepov o zaključenih preiskavah, stopnja sprejemanja za leto 2021 pa zajema primere, zaključene leta 2020.

Institucije EU so leta 2020 z varuhinjo človekovih pravic zadovoljivo sodelovale v 81 % primerov. Ta delež pomeni izboljšanje glede na predhodno leto. (Do leta 2020 je bil odziv institucij EU na predloge varuhinje človekovih pravic v primerih, zaključenih predhodno leto, predstavljen v poročilu Putting it Right? (Odpravljanje napak?). Ta ocena je po sprejetju novega statuta evropskega varuha človekovih pravic leta 2021 zdaj vključena v letno poročilo.).

Skupno so se institucije EU pozitivno odzvale na 29 od 36 predlogov, ki jih je za popravo ali izboljšanje njihovih upravnih praks podala varuhinja človekovih pravic. Od 12 institucij, ki jim je varuhinja človekovih pravic podala predloge, jih je deset v celoti sprejelo vse rešitve, predloge in priporočila. Drugi dve instituciji, Komisija in Svet, sta sprejeli 16 od 22 predlogov (Komisija) oziroma enega od dveh predlogov (Svet).

6.5.2 Širši učinek

Stopnja sprejemanja prikazuje odzive institucij na predloge v določenem obdobju in ne predstavlja v celoti splošnega učinka dela varuha človekovih pravic.

Preiskave varuha človekovih pravic lahko opozorijo na sistemska vprašanja, posledične pozitivne spremembe pa niso vedno odražene v letnih številkah.

Dober primer tega je preiskava na področju korporacijskega sponzorstva predsedstev Sveta EU. Svet je v odziv na ugotovitve varuhinje človekovih pravic sčasoma sprejel smernice za korporacijsko sponzorstvo za države članice, ki so na čelu šestmesečnih predsedovanj. Zaradi preiskave je bila dosežena boljša preglednost v zvezi s tem vprašanjem, saj so predsedujoče države članice začele svoja korporacijska sponzorstva navajati na uradnih spletnih mestih predsedstev, na ta način pa so lahko Parlament in mediji to vprašanje spremljali.

Učinek je mogoče doseči tudi s širšo razpravo o tej tematiki. Delo varuha človekovih pravic, Parlamenta in številnih drugih institucij ima lahko pomemben odvračilni učinek. Institucije se zavedajo, da bi lahko upravnim ukrepom, ki ne dosegajo visokih standardov, ki jih pričakuje javnost, sledila preiskava varuha človekovih pravic ali širši javni nadzor.

Poseben primer tega je vprašanje sodelovanja članov Evropske komisije v nacionalnih volilnih kampanjah. Varuhinja človekovih pravic je prejela dve pritožbi glede sodelovanja predsednice in podpredsednice Komisije v videoposnetku v okviru volilne kampanje za hrvaško politično stranko. Čeprav ni bilo podlage za začetek preiskave, je Komisijo pozvala, naj pojasni, kako se kodeks ravnanja uporablja v okviru volilnih kampanj. Komisija se je odzvala in pojasnila, da bo pripravila nove smernice o tem, kako lahko komisarji sodelujejo v nacionalnih volitvah.

7. Komunikacija in sodelovanje

7.1 Komunikacija

Urad je nadaljeval prizadevanja za predstavitev dela evropske varuhinje človekovih pravic čim širšemu občinstvu. S ciljnim in inovativnim komuniciranjem je javnost ozaveščal o posameznih preiskavah in splošnih vprašanjih, kot sta preglednost in etika, pa tudi o vlogi varuhinje človekovih pravic pri spodbujanju visokih standardov odgovornosti za upravo EU.

Poleg tega je posodobil tudi svoje spletišče, da je postalo dinamično vozlišče vsebin o delu urada, kar javnosti omogoča čim lažje poišče ustrezne preiskave, zadnje novice in pojasnila o ključnih vprašanjih.

Na njem je bil uveden nov razdelek Glavne preiskave, ki se osredotoča na preiskave s širšim javnim pomenom. Preiskave so razvrščene glede na zadnje posodobitve in vsebujejo kratke naslove, ki strnjeno povzemajo predmet zadeve, kar uporabnikom omogoča, da lažje poiščejo informacije o določeni preiskavi. Možnost iskanja na spletišču je bila izboljšana, zaradi česar obiskovalci lažje najdejo dokumente, ki jih iščejo.

Na spletišču evropskega varuha človekovih pravic so bili uvedeni novi razdelki, v katerih je obravnavano delo urada na področju dostopa javnosti do dokumentov EU in tega, kako je mogoče dostopati do dokumentov varuha človekovih pravic. Poleg osredotočenosti na dostop do dokumentov je bila izvedena tudi komunikacijska kampanja, dodana pa sta bila tudi drsna spletna zgodba in kratek pojasnilni videoposnetek.

Letno poročilo varuha človekovih pravic iz leta 2020 je bilo prvič predstavljeno kot spletna zgodba, zato je bilo lažje opaziti glavna področja njegovega dela in področja, na katerih je imel urad največji učinek.

Varuhinja človekovih pravic je maja med letno tiskovno konferenco predstavila delo urada. Na tiskovni konferenci je naznanila začetek obsežne preiskave, kako Komisija obravnava primere vrtljivih vrat (glej zgoraj), ter predstavila pomembne tekoče in nedavno zaključene preiskave.

Da bi javnost obvestili o zmagovalcih nagrade za dobro upravljanje ter spodbujali izmenjavo dobrih idej in praks, je kampanji na družbenih omrežjih v zvezi s podelitvijo nagrad sledil ločen vizualni prikaz zmagovalnih projektov.

Varuhinja človekovih pravic je sodelovala na Evropski prireditvi za mlade (EYE2021), ki je potekala 8. oktobra v Strasbourgu in je bila organizirana v okviru postopka posvetovanja za Konferenco o prihodnosti Evrope. Med razpravo, ki jo je moderirala avtorica in aktivistka Nini Tsiklauri, je varuhinja človekovih pravic odgovarjala na vprašanja mladih o delu urada, pa tudi o vprašanjih, kot so preglednost, demokracija in prihodnost EU.

Leta 2021 je bil – podobno kot leto pred tem – najhitreje rastoči račun na družbenih omrežjih Instagram (46-odstotna rast, tj. 1 195 novih sledilcev). Na LinkedInu se je število sledilcev povečalo za 24 % (+1 148), na Twitterju, na katerem ima varuhinja človekovih pravic največje občinstvo med vsemi kanali na družbenih omrežjih, pa je decembra 2021 število sledilcev doseglo 31 300, kar je pomenilo sedemodstotno povečanje (+2 140).

Nazadnje je treba omeniti, da so varuhinja človekovih pravic in njeni uslužbenci še naprej ozaveščali o svojih dejavnostih z dajanjem intervjujev za medije, govori na večjih akademskih in pravnih konferencah ter nagovori skupin obiskovalcev.

7.2 Odnosi z institucijami EU

7.2.1 Evropski parlament

Odlični odnosi med varuhinjo človekovih pravic Emily O'Reilly in Parlamentom so se v letu 2021 še okrepili. Varuhinja človekovih pravic je na začetku leta nagovorila udeležence plenarnega zasedanja Parlamenta, med letom pa se je skupaj z uslužbenci svojega urada udeležila več srečanj odborov, na katerih so predstavljali delo urada na področju posameznih preiskav. Redno se je srečevala tudi z evropskimi poslanci različnih političnih struj prek videopovezave ali v živo v Bruslju in Strasbourgu. Letno poročilo varuhinje človekovih pravic za leto 2020 je bilo predsedniku Evropskega parlamenta zaradi pandemije predano digitalno 6. septembra 2021.

7.2.2 Odbor za peticije

Odbor Evropskega parlamenta za peticije je del Evropske mreže varuhov človekovih pravic in je odbor Parlamenta, zadolžen za odnose z uradom evropskega varuha človekovih pravic. Močno sodelovanje med organoma je pomembno za večjo demokratično odgovornost institucij EU. Delo varuhinje človekovih pravic sta Odbor za peticije in njegova predsednica Dolors Montserrat, s katero se je varuhinja redno srečevala, v letu 2021 odločno podpirala. Varuhinja človekovih pravic in njeno osebje sta sodelovala na srečanjih Odbora v zvezi s temami skupnega interesa, več resolucij Odbora pa se je sklicevalo na preiskave varuhinje človekovih pravic, zlasti v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo uprave EU v okviru covida-19.

7.2.3 Evropska komisija

Evropska komisija je največja institucija EU. Zaradi obsega njenega dela kot izvršilne veje EU se večina pritožb, ki jih prejme varuhinja človekovih pravic, nanaša na delo Komisije. Delovni odnos med evropsko varuhinjo človekovih pravic in Komisijo je bil tudi leta 2021 zelo konstruktiven. Podpredsednica Komisije Věra Jourová je na konferenci, ki jo je varuhinja človekovih pravic organizirala novembra, govorila o dostopu do dokumentov (glej zgoraj), o čemer je varuhinja prejela številne pritožbe, in navedla, da si bo Komisija prizadevala izboljšati pravila v zvezi s tem. Med institucijama so potekali redni stiki na ravni služb, tako pa je osebje lahko ohranjalo konstruktivne odnose.

7.2.4 Druge institucije, agencije in organizacije

Dobri odnosi z različnimi deli uprave EU so sestavni del strategije varuhinje človekovih pravic do leta 2024. Dolgoročen in pozitiven učinek na upravo EU je mogoče doseči le s tesnim sodelovanjem. Varuhinja človekovih pravic vzdržuje tesne odnose s številnimi institucijami, organi in agencijami EU. Leta 2021 se je med drugim srečala s predsednikom Sodišča, evropsko javno tožilko, direktorjem Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), predsednikom in izvršnim direktorjem Evropskega bančnega organa (EBA) ter članom Evropskega računskega sodišča. Dobre odnose ohranja tudi s civilno družbo in mednarodnimi organizacijami. Srečala se je z generalnim sekretarjem organizacije OECD, njen urad pa je zdaj del neformalne mreže OECD za preglednost in odgovornost. Osebje urada je govorilo na dogodkih, ki so jih organizirali Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Akademija za evropsko pravo (ERA) in nizozemska raziskovalna mreža na področju prava EU Commissie Meijers/Meijers Committee.

7.2.5 Konvencija ZN o pravicah invalidov

Evropski varuh človekovih pravic kot član okvira EU za Konvencijo ZN o pravicah invalidov varuje, spodbuja in spremlja izvajanje te konvencije v upravi EU. Leta 2021 je okviru predsedoval Evropski parlament. Okvir je pozorno spremljal razvoj na področju strategije EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, h kateri je prispeval. Pripravljati se je začel tudi na pregled izvajanja sklepnih ugotovitev Odbora za pravice invalidov EU.

Varuhinja človekovih pravic je v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z dvema preiskavama o porabi sredstev EU na področju socialno-varstvenih ustanov, ki sta bili zaključeni leta 2019 oziroma 2020, začela preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Komisija spremlja uporabo sredstev EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do neodvisnega življenja. Trenutno ocenjuje odgovor Komisije, posvetovala pa se je tudi z organizacijami, ki se ukvarjajo s pravicami invalidov in starejših.

Komisija in nacionalni organi skupaj upravljajo evropske strukturne in investicijske sklade, zato je varuhinja človekovih pravic za mnenje o zadevi prosila člane evropske mreže varuhov človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je organizirala tudi spletni seminar s člani evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi razpravljali o institucionalni oskrbi, uporabi sredstev in pridobljenih izkušnjah med pandemijo covida-19.

Junija 2021 je varuhinja človekovih pravic zaključila strateško pobudo o tem, kako Komisija upošteva posebne potrebe invalidnih uslužbencev v okviru covida-19. Na podlagi odziva Komisije na pandemijo in strokovnih mnenj, tudi mnenj Evropskega invalidskega foruma ter Agencije Evropske unije za temeljne pravice, je pripravila okvirni seznam dobrih praks za izpolnjevanje potreb invalidov v nujnih primerih.

Varuhinja človekovih pravic je prejela pritožbo, ker je Evropska komisija zavrnila dodelitev višjega otroškega dodatka uslužbencu z invalidnim otrokom v skladu s svojimi pravili. Varuhinja je začela preiskavo in Komisijo pozvala, naj odgovori na pritožbo ter sklop določenih vprašanj.

Urad evropskega varuha človekovih pravic je svoje delo na področju pravic invalidov v letu 2021 predstavil na več dogodkih, tudi na dogodku, ki ga je organiziral Evropski invalidski forum.

7.3 Evropska mreža varuhov človekovih pravic

Evropska varuhinja človekovih pravic si je prizadevala okrepiti sodelovanje in način dela evropske mreže varuhov človekovih pravic, tj. neformalne mreže, ki jo usklajuje evropski varuh človekovih pravic. Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic sestavlja približno sto uradov v 36 evropskih državah in vključuje tudi Odbor Evropskega parlamenta za peticije.

Evropska varuhinja človekovih pravic si je leta 2021 prizadevala za razširitev vloge mreže pri gradnji zmogljivosti in izmenjavi dobrih praks. V ta namen so bili za strokovnjake v uradih članov evropske mreže varuhov človekovih pravic organizirani trije ciljno usmerjeni spletni seminarji, pri katerih so sodelovali tudi strokovnjaki iz uprave EU. Ti spletni seminarji so obravnavali različne teme: umetno inteligenco in e-upravo v javnih upravah, pritožbeni mehanizem agencije Frontex in spremljanje prisilnega vračanja ter institucionalno oskrbo, uporabo sredstev EU in lekcije, pridobljene med pandemijo.

Evropska varuhinja človekovih pravic je v letu 2021 nadaljevala vzporedno delo z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic. Nacionalni člani evropske mreže varuhov človekovih pravic so bili vključeni v posvetovanja in preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo o tem, kako Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) obravnava pritožbe glede domnevnih kršitev temeljnih pravic prek svojega pritožbenega mehanizma. Vključeni so bili tudi v posvetovanja in preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Evropska komisija spremlja uporabo sredstev EU za spodbujanje pravice invalidov in starejših do neodvisnega življenja.

Evropska varuhinja človekovih pravic prek postopka poizvedb članom evropske mreže varuhov človekovih pravic pomaga tudi pri pridobivanju odgovorov strokovnjakov iz ustreznega oddelka uprave EU v zvezi z vprašanji EU, na katera so naleteli med preiskavami. Leta 2021 so se poizvedbe med drugim nanašale na upravičenost do evropskega digitalnega covidnega potrdila ter obveznosti Španije v zvezi z varstvom narave in biotske raznovrstnosti.

Evropska varuhinja človekovih pravic je med letom imela več srečanj z nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic.

7.4 Nagrada Europa – Univerza v Flensburgu

Varuhinja človekovih pravic je novembra prejela nagrado Europa, ki ji jo je Univerza v Flensburgu podelila za njeno prizadevanje za večjo odgovornost in preglednost uprave EU. V zahvalnem govoru je izpostavila pomembnost spoštovanja pravne države.

Med drugim je dejala, da si prizadeva zagotoviti, da institucije EU med stiki z državljani delujejo v skladu s svojo retoriko o pravni državi, demokratičnih vrednotah, odgovornosti in preglednosti. Slaba dejanja, pa čeprav majhna in nepomembna, ki niso v skladu z vrednotami, ki jih mora uprava EU spoštovati, porabljajo ta dragocena in krhka demokratična sredstva ter slabim akterjem omogočajo, da igrajo svojo nedemokratično igro.

8. Viri

8.1 Proračun

Urad evropskega varuha človekovih pravic ima v proračunu EU ločen oddelek, ki je razdeljen na tri naslove. Naslov 1 zajema plače, nadomestila in druge izdatke v zvezi z zaposlenimi. V naslovu 2 so vključene nepremičnine, pohištvo, oprema in razni izdatki iz poslovanja. Naslov 3 pa vsebuje izdatke za splošne naloge, ki jih izvaja institucija. Odobrena proračunska sredstva so leta 2021 znašala 12 501 836 EUR.

Za zagotavljanje učinkovitega upravljanja sredstev notranji revizor urada evropskega varuha človekovih pravic opravlja redne preglede notranjih nadzornih sistemov in finančnega poslovanja urada. Kot pri drugih institucijah EU je tudi pri uradu evropskega varuha človekovih pravic za revizijo pristojno Evropsko računsko sodišče.

8.2 Uporaba virov

Urad evropskega varuha človekovih pravic vsako leto sprejme letni načrt upravljanja, v katerem so opredeljeni konkretni ukrepi, ki jih bo po pričakovanjih sprejel za uresničitev ciljev in prednostnih nalog svoje petletne strategije do leta 2024. Letni načrt upravljanja za leto 2021 je prvi, ki temelji na tej novi strategiji.

V uradu so zaposleni visoko usposobljeni ljudje, ki govorijo več jezikov. To jim omogoča, da pritožbe obravnavajo v 24 uradnih jezikih EU in državljane po vsej EU ozaveščajo o delu varuhinje človekovih pravic. Urad je leta 2021 na podlagi izkušenj iz leta 2020 nadaljeval s pozitivnim in hitrim odzivanjem na izzive, ki jih prinaša pandemija covida-19. Sprejel je sodobno politiko hibridnega dela, da bi izkoristil prednosti novega digitalnega delovnega okolja ter obenem zagotavljal visoko učinkovitost in dobro počutje zaposlenih.

Leta 2021 je bilo v kadrovskem načrtu urada evropskega varuha človekovih pravic 73 delovnih mest, poleg tega pa je imel urad v povprečju še šest pogodbenih uslužbencev in je med letom omogočil pridobivanje delovnih izkušenj 16 pripravnikom.

Varuhinja človekovih pravic je junija 2021 dokončala reorganizacijo urada z vzpostavitvijo direktorata za upravo. Za direktorico za upravo je bila po odprtem postopku zaposlovanja imenovana Marie-Pierre Darchy. Novi direktorat je odgovoren za vse zadeve, povezane z upravo, človeškimi viri, proračunom, stavbami, informacijsko tehnologijo in upravljanjem zapisov institucije.

Kako navezati stik z evropskim varuhom človekovih pravic

Po telefonu

+33 (0)3 88 17 23 13

Po elektronski pošti

eo@ombudsman.europa.eu

Poštni naslov

Médiateur européen
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F-67001 Strasbourg Cedex

Po spletu

• Spletno mesto ombudsman.europa.eu
• Twitter twitter.com/EUombudsman
• Instagram instagram.com/euombudsman
• LinkedIn linkedin.com/company/272026
• YouTube youtube.com/user/eotubes

Urada

Strasbourg

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Václav Havel (HAV)
Allée Spach
F-67000 Strasbourg

Bruselj

Naslov za obiskovalce

Bâtiment Froissart (FRS)
Rue Froissart 87
B-1000 Bruselj

© Evropska unija, 2022

Če ni navedeno drugače, so vse slike in fotografije zaščitene z avtorskimi pravicami Evropske unije, razen naslovnica (© golubovy/Stocklib in © f9photos/envatoelements).
Reprodukcija v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljena z navedbo vira.
Uporabljena je bila pisava Frutiger Next.

HTML

ISBN 978-92-9483-290-0

ISSN 1830-6950

doi: 10.2869/634

QK-AA-22-001-SL-Q