Leta 2001 je neki nemški zdravnik vložil pritožbo pri Evropski komisiji, ker Nemčija domnevno ni ravnala v skladu z zakonodajo EU o delovnem času, zlasti glede časa, ki ga zdravniki v bolnišnicah porabijo za dežurstva. Ustrezni predpisi so bili določeni v Direktivi 93/104/ES in so veljali, dokler ni te direktive nadomestila Direktiva 2003/88. Sodišče Evropskih skupnosti je v dveh sodbah, ki ju je izdalo v letih 2000 in 2003, menilo, da je treba v smislu teh predpisov čas, porabljen za dežurstvo, šteti kot delovni čas.

Pritožnik je v pritožbi, ki jo je pri varuhu človekovih pravic vložil decembra 2003 (pritožba 2333/2003/GG), trdil, da Komisija ni obravnavala njegove pritožbe zoper Nemčijo zaradi kršitve v ustreznem roku. Varuh človekovih pravic je preučil primer in ugotovil, da je pritožnikova trditev utemeljena. Je pa pripomnil, da je Nemčija pred nedavnim uvedla novo zakonodajo na tem področju, ki jo mora Komisija še pregledati, in da Komisija očitno meni, da so odločitve Sodišča Evropskih skupnosti pojasnile ustrezna pravna vprašanja. Varuh človekovih pravic je tako ob domnevi, da Komisija pri obravnavni pritožnikove pritožbe zoper kršitev ne bo imela dodatnih zamud, končal preiskavo.

Novembra 2005 se je pritožnik ponovno obrnil na varuha človekovih pravic. V svoji novi pritožbi (3453/2005/GG) je pravzaprav ponovil trditve, ki jih je navedel že v prejšnji pritožbi, da Komisija ni obravnavala njegove pritožbe zoper kršitev v ustreznem roku. Varuh človekovih pravic se je odločil začeti novo preiskavo.

Komisija je v svojem mnenju pripomnila, da je septembra 2004 zakonodajalcu Skupnosti posredovala predlog za spremembo Direktive 2003/88. Komisija je poudarila, da bo preučila pritožnikovo pritožbo zoper kršitev ob upoštevanju tega predloga in tekočih razprav z drugimi institucijami Skupnosti.

Varuh človekovih pravic je menil, da je Komisija dolžna zagotoviti upoštevanje obstoječe direktive v državah članicah in da je vložitev predloga za spremembo direktive ne odvezuje te dolžnosti. Poleg tega je menil, da Komisiji njena nedvomna diskrecijska pravica v zadevah glede domnevnih kršitev prava Skupnosti s strani držav članic ne daje pravice, da v neskončnost podaljšuje sprejemanje odločitve glede pritožbe, ker se bo veljavna zakonodaja nekoč v prihodnosti mogoče spremenila.

Varuh človekovih pravic je zato 12. septembra 2006 na Komisijo naslovil osnutek priporočila, v katerem je od nje zahteval, da čim prej in čim bolj vestno obravnava pritožnikovo pritožbo.

Komisija je v podrobnem mnenju vztrajala pri svojem stališču.

Varuh človekovih pravic je zato 10. septembra 2007 poslal Parlamentu posebno poročilo v zvezi s tem primerom.