Irski državljan je prosil Evropsko agencijo za zdravila (EMA) za dostop do dokumentov s podrobnostmi o vseh domnevnih resnih neželenih učinkih zdravila proti aknam. Njegov sin je naredil samomor po jemanju zdravila. EMA je zavrnila njegovo prošnjo in trdila, da pravila EU o dostopu do dokumentov ne veljajo za poročila o domnevnih resnih neželenih učinkih zdravil. Po preiskavi pritožbe je varuh človekovih pravic ugotovil, da pravila EU o dostopu do dokumentov veljajo za vse dokumente, ki jih hrani EMA. Poleg priporočila, da naj EMA ponovno preuči odločitev o zavrnitvi dostopa do dokumentov o neželenih učinkih, jo je varuh človekovih pravic pozval, naj kot del svoje informacijske politike ponudi dodatna pojasnila, s pomočjo katerih bi javnost lažje razumela tovrstne podatke in njigov pomen. EMA je sprejela priporočila varuha človekovih pravic, tako da je oznanila objavo poročil. Sprejela je tudi novo, proaktivno politiko, namenjeno povečanju preglednosti v zadevah, povezanih z dostopom do dokumentov, ki jih poseduje.

Nevladna organizacija s sedežem v Bruslju se je pritožila evropskemu varuhu človekovih pravic, da Evropska komisija v roku 45 dni, določenem v sporazumu o dodelitvi sredstev, ni plačala preostalega zneska za izvedeno študijo. Pritožnik je v zahtevanem roku predložil končno poročilo, finančna poročila in druge zahtevane dokumente. Komisija je potrdila prejem poročila, ni pa plačala še neporavnanega zneska. V odgovoru na prvega od večih pritožnikovih opominov je kot vzrok za zamudo navedla praznike in pomanjkanje osebja. Varuh človekovih pravic je vzpostavil stik s Komisijo, ki se je nato nemudoma odzvala, stopila v stik s pritožnikom ter z njim ponovno vzpostavila dialog. Pritožniku se je tudi opravičila za zamudo in obljubila, da bo izračunala razliko in jo plačala takoj, ko prejme njegovo potrditev o strinjanju z izračunano razliko.

Bolgarski državljan se je pritožil nad tem, da je v spletni obrazec za registracijo na spletnem mestu knjigarne EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu) mogoče vnašati samo latinične znake. Trdil je, da bi moralo biti mogoče vnašati tudi znake v cirilici in grške črke. Varuh človekovih pravic je začel preiskavo primera. Urad za publikacije, ki ureja spletno mesto, je v odgovoru varuhu človekovih pravic obljubil, da bo zagotovil uporabo znakov v cirilici in znakov iz grške abecede pri spletni registraciji v knjigarno EU Bookshop.

Predlagatelji peticij so se Odboru za peticije Evropskega parlamenta pritožili, da so organi Združenega kraljestva potrebovali preveč časa za izdajo dovoljenj za prebivanje in da so skozi celoten postopek zadržali potne listine. Odbor je zahteval, da Evropska komisija razišče ta vprašanja. Komisija je ugotovila, da organi Združenega kraljestva res niso izpolnjevali predpisa EU, da je treba dovoljenje za prebivanje izdati v šestih mesecih po vložitvi vloge. Združeno kraljestvo je pritrdilo mnenju o resnosti okoliščin in je za odpravo težave znatno povečalo število osebja, ki obravnava vloge, izboljšalo je tudi usposabljanje in same postopke. Organi so poleg tega pripravili še e‑naslov za vlagatelje, ki lahko zahtevajo vrnitev potnih listov za potovanje v desetih delovnih dneh.

Odbor za peticije Evropskega parlamenta je prejel več peticij, v katerih so predlagatelji trdili, da bi cesta, ki so jo poljski organi nameravali zgraditi čez dolino Rospuda, prečkala ekološko občutljiva območja in postopoma resno vplivala na druga območja, ki jih ščiti zakonodaja EU. Preiskava je te trditve potrdila, ugotovljeno pa je bilo še, da poljski organi niso dokazali, da so pravilno proučili druge možnosti. Na podlagi tega je Odbor pripravil poročilo, v katerem je zahteval spremembo načrta. Z ozirom na to poročilo in svoje ugotovitve je Komisija zahtevala, da Sodišče Evropske unije ustavi projekt, dokler ne odloči, ali je zakonit. Ukrepi Odbora in Komisije so skupaj z domačimi pravnimi pritiski privedli do sklepa poljskih organov, da ceste čez dolino Rospuda ne bodo zgradili.

ENVP je bil anonimno obveščen, da osebne podatke kandidatov, ki so opravili predizbirni preizkus v natečajih za javne uslužbence EU, obdeluje zunanji izvajalec, ki ima sedež v državi, ki ni članica EU. ENVP je na svojo pobudo začel preiskavo zadeve in ugotovil, da se, čeprav je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) sklenil pogodbo z zunanjim izvajalcem s sedežem v Združenem kraljestvu, obdelava podatkov opravlja v Združenih državah Amerike. ENVP je od EPSO zahteval, da preveri, ali so izpolnjeni vsi ustrezni pogoji, določeni v predpisih EU o varstvu podatkov, in da pogodbo spremeni tako, da bodo zagotovljene dodatne garancije za zadevne osebe, na katere se podatki nanašajo.

Potrošnik iz Češke je v Nemčiji kupil novo motorno kolo. Čeprav je jasno povedal, da bo motorno kolo izvozil na Češko, je cena vključevala davek na dodano vrednost, ki bi ga bilo treba plačati v državi, v kateri se bo vozilo registriralo. Davek na dodano vrednost je plačal dvakrat: v Nemčiji in na Češkem. Te težave ni mogel rešiti s prodajalcem in davčnim uradom v Nemčiji, ki je odgovoren za obravnavanje primerov, v katerih davkoplačevalec ne prebiva v tej državi. Na pobudo češkega ECC je nemški ECC posredoval in prodajalec je potrošniku vrnil davek na dodano vrednost, ki je bil neustrezno zaračunan.

Potrošnica iz Litve je rezervirala hotelsko sobo v Belgiji. Ob prihodu je hotel zahteval plačilo kavcije v višini 150 EUR kot jamstva za morebitne dodatne stroške, kot je na primer uporaba interneta. Potrošnica je kot jamstvo dala kreditno kartico. Hotel je s kreditne kartice potrošnice črpal kavcijo, čeprav le‑ta ni uporabila nobenih dodatnih storitev. Hotelu je poslala pismo, v katerem je zahtevala pojasnilo, ko pa ni prejela odgovora, je poklicala hotel, kjer so obljubili, da bodo zadevo rešili. Ko je iz hotela niso poklicali nazaj, je za pomoč zaprosila litovski ECC. Po posredovanju ECC iz Litve in ECC iz Belgije so potrošnici vrnili znesek kavcije.