Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

Razpoložljive jezikovne različice :  bg.es.cs.da.de.et.el.en.fr.ga.it.lv.lt.hu.mt.nl.pl.pt.ro.sk.sl.fi.sv.hr.mk.tr.me.sr.is

Evropski varuh človekovih pravic

Evropski kodeks dobrega ravnanja
javnih uslužbencev

SL

Izjava o poslanstvu Evropski varuh človekovih pravic si prizadeva doseči pravične izide pritožb zoper institucije Evropske unije, spodbuja preglednost in krepi upravno storitveno kulturo. Njegov namen je z dialogom krepiti zaupanje med državljani in Evropsko unijo ter spodbujati najvišje standarde delovanja v institucijah Unije.

Vsebina

2 Uvodna beseda
4 Uvod
12 Evropski kodeks dobrega ravnanja
javnih uslužbencev

Uvodna beseda

Spoštovani bralec!

Ko je Evropski parlament septembra 2001 potrdil Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev , si je malokdo lahko predstavljal, kolikšen vpliv bo imel ta dokument ne le na institucije EU in na državljane, ki jim te institucije služijo, ampak tudi na nacionalne in regionalne uprave po vsej Evropi in širše.

Odkar sem aprila 2003 prevzel funkcijo evropskega varuha človekovih pravic, opažam, da se institucije EU in njihovo osebje postopno vse bolj osredotočajo na postavljanje državljanov trdno v središče svojih dejavnosti. To se izraža ne le v vse pogostejših pozitivnih odzivih institucij na moja priporočila v posameznih primerih, ampak tudi v pripravljenosti teh institucij za proaktivno ugotavljanje pomanjkljivosti in iskanje načinov za reševanje potencialnih težav, še preden se pojavijo. Svojo proaktivno vlogo, ki vključuje tesno sodelovanje z institucijami EU, da se jim zagotovi pomoč pri izboljševanju njihovih storitev, štejem za enako pomembno kot svojo odzivno vlogo pri obravnavanju pritožb.

Uveljavljanje kulture storitev v tako raznolikem delovnem okolju, kot ga najdemo v institucijah EU, ni preprosto. Javne službe EU sestavljajo ljudje, ki prihajajo iz številnih različnih okolij in kultur, katerih predstave o vlogi in namenu javne uprave se lahko močno razlikujejo. Izziv za vse institucije, tudi za mojo, je torej vsem zaposlenim ne glede na njihovo delovno dobo, naziv ali okolje, iz katerega prihajajo, dopovedati, da kultura storitev pomeni več kot samo ravnanje v skladu z zakonom. Taka kultura od vsakega uradnika zahteva določeno raven samorefleksije o tem, kako vsak dan čim bolje dejavno uporabljati načela dobrega upravljanja, ne pa se zgolj izogibati nepravilnostim.

Več sto tisoč kopij kodeksa, ki so bile razdeljene po vsej Evropi in prenesene z moje spletne strani, je dokaz, da je kodeks več kot le priročnik za uradnike EU. Ta dokument je postal tudi ključno orodje za državljane, ki se želijo seznaniti s svojimi pravicami. V precejšnjem deležu pritožb, ki jih moj urad prejme vsako leto, se pritožniki pri pojasnjevanju, katero pravilo ali načelo je bilo po njihovem mnenju kršeno, sklicujejo neposredno na kodeks. Kodeks državljane obvešča, kaj v praksi pomeni pravica do dobrega upravljanja, določena v členu 41 Listine EU o temeljnih pravicah, in kaj konkretno lahko pričakujejo od evropske uprave.

Kodeks je spodbudil tudi prizadevanja za izboljšanje kakovosti upravljanja po vsej Evropi in širše. Od Valonije do Grčije in od Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije do Džibutija se kodeksi dobrega upravljanja zgledujejo po evropskem kodeksu, pri čemer je najnovejši kodeks dobre uprave, ki ga je srbski varuh človekovih pravic sprejel junija 2010.

Leta 2012 sem sprejel sklop načel javne uprave, ki dopolnjujejo evropski kodeks. Uvod, ki sledi, vsebuje podroben opis teh načel. Upam, da bo kodeks še naprej služil kot zgled in da se bodo tudi načela javne uprave izkazala za koristna za vsakogar, ki si v Evropski uniji ali drugje na svetu prizadeva za vzpostavitev in ohranitev upravne kulture storitev.

Predvsem pa si želim, da bi bil kodeks še naprej koristen vir za vse institucije EU in za državljane, ki jim te institucije služijo.

P. Nikiforos Diamandouros
Evropski varuh človekovih pravic

Uvod

Dobro upravljanje s strani institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: institucije EU) koristi vsem evropskim državljanom in prebivalcem. Zlasti je pomembno za ljudi, ki imajo neposredne stike z institucijami EU.

Odkar je Evropski parlament leta 2001 potrdil Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev , je ta dokument postal ključni instrument za praktično uporabo načela dobrega upravljanja. Posameznim državljanom pomaga razumeti in uveljavljati pravice ter spodbuja javni interes v odprti, učinkoviti in neodvisni evropski upravi.

Kodeks državljanom pomaga pri seznanjanju s tem, kakšne upravne standarde lahko pričakujejo od institucij EU. Poleg tega je koristen priročnik za javne uslužbence pri njihovih odnosih z javnostjo. Z večjo konkretizacijo načela dobrega upravljanja kodeks pomaga spodbujati najvišje standarde uprave.

Evropski parlament je sočasno s potrditvijo kodeksa sprejel tudi resolucijo, s katero je evropskega varuha človekovih pravic pozval, naj ga uporablja pri preučevanju, ali je bila storjena nepravilnost. V skladu s tem se varuh človekovih pravic v svojih preiskavah in tudi pri svojem proaktivnem delu za spodbujanje dobrega upravljanja ustrezno sklicuje nanj.

Na podlagi člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije je evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za preiskovanje nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.

Vsak državljan Unije se ima pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic. Pritožijo se lahko tudi prebivalci, družbe in združenja.

Ta pravica je ena od temeljnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, in je zagotovljena z Listino o temeljnih pravicah (člen 43).

Nobene zahteve ni, da mora biti pritožnik osebno prizadet zaradi nepravilnosti ali da mora imeti kakršen koli poseben interes za primer.

Varuh človekovih pravic izvaja tudi preiskave na lastno pobudo.

Uvod

Pravica do dobrega upravljanja

Varuh človekovih pravic ni pooblaščen za sprejemanje pravno zavezujočih odločb in Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev ni pravno zavezujoč instrument, vendar se elementi kodeksa prekrivajo s temeljno pravico do dobrega upravljanja, določeno v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Odkar je decembra 2009 začela veljati Lizbonska pogodba, ima Listina o temeljnih pravicah enako pravno veljavnost kot Pogodbi. Posledično je zdaj vsakdo pravno upravičen do tega, da institucije EU dobro upravljajo njegove zadeve.

Pravica do dobrega upravljanja
(Člen 41 Listine o temeljnih pravicah)

1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.

2. Ta pravica vključuje predvsem:
a. pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene;

b. pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti;
c. obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.

3. Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

4. Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku.

Uvod

Načela javne uprave

Popolna in pravilna uporaba kodeksa, Listine o temeljnih pravicah in prava EU na splošno je odvisna od obstoja upravne kulture storitev, v kateri javni uslužbenci razumejo in prevzamejo načela dobrega upravljanja.

Etični standardi so bistvena sestavina kulture storitev.

Varuh človekovih pravic je junija 2012 po javnem posvetovanju objavil prečiščeno in zgoščeno bistvo etičnih standardov, ki jih spoštuje javna uprava EU. To bistvo sestavlja pet načel javne uprave, ki so opisana v nadaljevanju.

Načela javne uprave, ki naj bodo vodilo javnim uslužbencem EU

1.Predanost Evropski uniji in njenim državljanom

Javni uslužbenci se morajo zavedati, da institucije Unije obstajajo zato, da služijo njenim interesom in interesu njenih državljanov pri uresničevanju ciljev iz Pogodb.

Dajati morajo priporočila in sprejemati odločitve le, da bi služili tem interesom.

Javni uslužbenci morajo opravljati svoje naloge po svojih najboljših zmožnostih in si prizadevati, da vseskozi izpolnjujejo najvišja poklicna merila.

Morajo se zavedati, da po svojem položaju uživajo zaupanje javnosti in morajo biti dober zgled drugim.

2. Integriteta

Javne uslužbence mora voditi čut za spodobnost in v vsakem trenutku morajo ravnati tako, da bi zadovoljili najstrožji javni nadzor. Ta obveza ni vedno v celoti izpolnjena le z ravnanjem v okviru zakonov.

Javni uslužbenci ne smejo priti v položaj, v katerem bi njihove finančne ali druge obveznosti lahko vplivale na opravljanje njihovih nalog, tudi prek prejemanja pravil. Nemudoma morajo navesti vse zasebne interese, povezane z njihovo funkcijo.

Javni uslužbenci se morajo izogibati navzkrižju interesov ter preprečiti nastanek tovrstnega navzkrižja. Hitro morajo ukrepati za razrešitev katerega koli nastalega navzkrižja. Ta obveznost ne ugasne s prenehanjem funkcije.

3. Objektivnost

Javni uslužbenci morajo biti nepristranski in odprti, voditi jih morajo dokazi in pripravljeni morajo biti poslušati različna stališča. Pripravljeni morajo biti priznati svoje napake in jih popraviti.

Pri postopkih, ki vključujejo primerjalno ocenjevanje, morajo njihova priporočila in odločitve temeljiti zgolj na podlagi odlik in drugih dejavnikih, ki jih izrecno določa zakonodaja.

Javni uslužbenci ne smejo diskriminirati ali dovoliti, da bi okoliščina, da jim je katera oseba všeč oziroma ni všeč, vplivala na njihovo strokovno ravnanje.

Uvod

4. Spoštovanje drugih

Javni uslužbenci se morajo spoštljivo obnašati med seboj in do državljanov. Biti morajo vljudni, pripravljeni pomagati, ukrepati pravočasno in pripravljeni sodelovati.

Resnično si morajo prizadevati, da razumejo, kar govorijo drugi, in se jasno izražati v preprostem jeziku.

5. Preglednost

Javni uslužbenci morajo biti pripravljeni razložiti svoje ravnanje in navesti razloge zanj.

Voditi morajo ustrezne evidence ter sprejemati javni nadzor nad svojim ravnanjem, vključno z nadzorom nad svojim izpolnjevanjem teh načel javne uprave.

Upoštevanje teh načel lahko javnim uslužbencem pomaga razumeti in pravilno uporabljati pravila in načela ter jih usmerjati k pravilnim odločitvam, kadar morajo presojati.

Tako ta načela pomagajo izboljšati kakovost javnega upravljanja, krepiti vladavino prava in zmanjševati verjetnost samovoljne uporabe diskrecijske pravice.

Kadar je to ustrezno, se varuh človekovih pravic sklicuje na ta načela v preiskavah o morebitnih nepravilnostih pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij EU.

Kodeks in države članice

Kodeks se enako kot člen 41 Listine in načela javne uprave neposredno uporablja samo za institucije in javne uslužbence Evropske unije.

Kljub temu pa je služil kot zgled za nekatera podobna besedila v državah članicah Evropske unije, državah kandidatkah in tretjih državah.

Kot je poleg tega razvidno iz pojasnil, ki spremljajo Listino o temeljnih pravicah, pravica do dobrega upravljanja temelji na sodni praksi Sodišča Evropske unije v zvezi z dobrim upravljanjem kot splošnim načelom EU. Taka splošna načela zavezujejo tudi države članice, kadar delujejo na področju uporabe prava EU.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks, ki ga je potrdil Evropski parlament, vsebuje naslednje materialne določbe 1 :

Člen 1

Splošna določba

Institucije in njihovi uradniki pri svojih odnosih z javnostjo spoštujejo načela, določena v tem kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev, v nadaljevanju „kodeks“.

Člen 2

Obseg veljavnosti

1. Kodeks velja za vse uradnike in druge uslužbence, za katere veljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, pri njihovih odnosih z javnostjo. V nadaljevanju izraz „uradnik“ pomeni tako uradnike kot druge uslužbence.

2. Institucije in njihove uprave sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da določbe iz tega kodeksa veljajo tudi za druge osebe, ki za njih opravljajo delo, kot so zaposleni na podlagi pogodb zasebnega prava, strokovnjaki iz nacionalnih državnih služb na začasni premestitvi ter pripravniki.

3. „Javnost“ pomeni fizične in pravne osebe, ne glede na to, ali imajo stalno prebivališče oziroma registrirani sedež v eni od držav članic.

4. Za namene tega kodeksa:
a. izraz „institucija“ pomeni institucijo, organ, urad ali agencijo Unije;
b. izraz „uradnik“ pomeni uradnika ali drugega uslužbenca Unije.

Člen 3

Področje uporabe

1. Kodeks vsebuje splošna načela dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki veljajo za vse odnose institucij in njihovih uprav z javnostjo, razen če tega ne urejajo posebni predpisi.

2. Načela iz tega kodeksa ne veljajo za odnose med institucijo in njenimi uradniki. Te odnose urejajo Kadrovski predpisi.

1. V sledečem besedilu smo upoštevali spremembe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba pri poimenovanju Pogodb in številčenju njunih členov, kakor tudi spremembe Statuta evropskega varuha človekovih pravic iz leta 2008. Popravili smo tudi nekatere tiskarske in jezikovne napake. Evropski varuh človekovih pravic bo preučil možnost javnega posvetovanja v zvezi s posodobitvijo kodeksa.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

Člen 4

Zakonitost

Uradnik deluje v skladu z zakonom in uporablja pravila in postopke, določene v zakonodaji Unije. Uradnik mora poskrbeti, da so sklepi, ki vplivajo na pravice ali interese fizičnih ali pravnih oseb, pravno utemeljeni in vsebinsko usklajeni z zakoni.

Člen 5

Prepoved diskriminacije

1. Uradnik mora pri obravnavanju zahtev s strani javnosti in pri odločanju spoštovati načelo enakega obravnavanja. Fizične ali pravne osebe, ki se znajdejo v enaki situaciji, se obravnavajo podobno.

2. Uradnik zagotovi, da je vsaka razlika v obravnavanju utemeljena z objektivnimi in ustreznimi značilnostmi danega primera.

3. Uradnik se mora še posebej izogibati vsakršni neutemeljeni diskriminaciji med posamezniki na podlagi narodnosti, spola, rase, barve, etnične ali družbene pripadnosti, genetskih lastnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali kakršnega koli drugega mnenja, pripadnosti nacionalni manjšini, lastnine, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 6

Sorazmernost

1. Pri odločanju uradnik zagotovi, da so sprejeti ukrepi sorazmerni z zastavljenim ciljem. Uradnik se še posebej izogiba omejevanju pravic državljanov ali zaračunavanju dajatev, če taka omejitev ali dajatev nista razumna glede na namen ukrepa.

2. Pri odločanju uradnik spoštuje pravično razmerje med interesi posameznikov in splošnim javnim interesom.

Člen 7

Zloraba položaja

Pooblastila se izvajajo samo za namene, za katere so bila dodeljena na podlagi ustreznih določb. Uradnik se še posebej izogiba uporabi teh pooblastil za namene, ki niso pravno utemeljeni ali ki niso v javnem interesu.

Člen 8

Nepristranskost in neodvisnost

1. Uradnik izvršuje naloge nepristransko in neodvisno. Uradnik se vzdrži samovoljnega delovanja, ki bi negativno vplivalo na posameznike, kakor tudi pristranskega obravnavanja, zaradi kakršnih koli razlogov.

2. Na ravnanje uradnika nikoli ne vplivajo osebni, družinski ali nacionalni interesi ter politični pritisk. Uradnik ne sodeluje pri nobenem odločanju, kjer ima ona ali on oziroma član njene ali njegove družine kakršen koli finančni interes.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

Člen 9

Objektivnost

Uradnik mora pri odločanju upoštevati ustrezne dejavnike in jih pretehtati glede na njihovo pomembnost, pri tem pa iz postopka odločanja izključi vse nerelevantne elemente.

Člen 10

Upravičena pričakovanja, doslednost in svetovanje

1. Uradnik ravna dosledno, v skladu s svojimi preteklimi dejanji pa tudi v skladu z ukrepi institucije. Uradnik upošteva običajno prakso institucije, razen če za posamezen primer obstajajo legitimni razlogi za odstopanje od te prakse. Če taki razlogi obstajajo, se zabeležijo pisno.

2. Uradnik spoštuje upravičena in razumna pričakovanja posameznikov, ki jih imajo le-ti glede na ravnanje institucije v preteklosti.

3. Uradnik po potrebi javnosti svetuje o nadaljnjem poteku postopka in o dejanjih v zvezi z zadevo, ki spada v njeno ali njegovo področje.

Člen 11

Poštenost

Uradnik izvršuje svoje naloge nepristransko, pošteno in razumno.

Člen 12

Vljudnost

1. Uradnik pri odnosih z javnostjo vedno deluje v interesu službe, je korekten, vljuden in dostopen. Pri odgovarjanju na pisma, telefonske klice in elektronsko pošto uradnik pomaga po svojih najboljših močeh, odgovori na zastavljena vprašanja pa so kar se da celoviti in natančni.

2. Če uradnik ni odgovoren za zadevno vprašanje, državljana napoti k ustreznemu uradniku.

3. V primeru napake, ki negativno vpliva na pravice ali interese fizične ali pravne osebe, se uradnik za svojo napako opraviči in poskuša kar najučinkoviteje popraviti njene negativne vplive ter obvestiti posameznika o pravici pritožbe v skladu s členom 19 tega kodeksa.

Člen 13

Odgovarjanje na pisma v jeziku državljana

Uradnik zagotovi, da vsak državljan EU oziroma vsak posameznik, ki piše institucijam v enem od uradnih jezikov, prejme odgovor v istem jeziku. Enako velja, če je to mogoče, tudi za pravne osebe, kot so nevladne organizacije in podjetja.

Člen 14

Potrdilo o prejemu in navedba pristojnega uradnika

1. Za vsako pismo ali pritožbo instituciji se v roku dveh tednov izda potrdilo o prejemu, razen če je v tem času mogoče poslati poln odgovor.

2. V odgovoru ali potrdilu o prejemu se navede ime in telefonsko številko uradnika, ki se ukvarja s primerom, kot tudi službo, ki ji ta uradnik pripada.

3. Potrdila o prejemu ali odgovora ni potrebno poslati takrat, kadar se pisma ali pritožbe, zaradi njihovega prekomernega števila, ponavljajoče se ali nesmiselne vsebine, zlorabijo.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

Člen 15

Obveznost dodelitve pristojni službi institucije

1. Če je pismo ali pritožba instituciji naslovljena ali posredovana generalnemu direktoratu, direktoratu ali enoti, ki za zadevo niso pristojni, njihove službe zagotovijo, da se primer nemudoma dodeli pristojni službi institucije.

2. Služba, ki je prva prejela pismo ali pritožbo, avtorja obvesti o tej dodelitvi in navede ime ter telefonsko številko uradnika, kateremu je bil primer posredovan.

3. Uradnik obvesti fizično ali pravne osebo o morebitnih napakah ali izpustih v dokumentih, tako da lahko le-te popravijo.

Člen 16

Pravica do izjasnitve in dajanja izjav

1. Kjer gre za pravice ali interese fizičnih ali pravnih oseb, uradnik zagotovi, da se pravica do zagovora spoštuje v celotnem postopku sprejemanja sklepa.

2. Če sklep vpliva na pravice ali interese fizične ali pravne osebe, ima vsak posameznik pred sprejetjem tega sklepa pravico podati pisne pripombe, kjer je to potrebno, pa tudi predstaviti ustne pripombe.

Člen 17

Časovni okvir za sprejemanje sklepov

1. Uradnik mora zagotoviti, da se vsak sklep o zahtevi ali pritožbi instituciji sprejme v razumnem časovnem okviru in brez zamude, v nobenem primeru pa ne kasneje od dveh mesecev od prejema. Enako velja pri odgovorih na pisma fizičnih ali pravnih oseb in odgovore na upravne dopise, v katerih uradnik od svojih nadrejenih prosi za navodila za nadaljnje ukrepanje.

2. Če se sklep o zahtevi ali pritožbi instituciji zaradi kompleksnosti zadeve ne more sprejeti v zgoraj omenjenem časovnem okviru, uradnik o tem čim prej obvesti avtorja zahteve ali pritožbe. V tem primeru se avtorja o končnem sklepu obvesti čim prej.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

Člen 18

Navedba razlogov za sklep

1. Vsak sklep institucije, ki lahko negativno vpliva na pravice ali interese fizične ali pravne osebe, vsebuje jasno navedena dejstva, ki so se upoštevala, in pravno podlago za tak sklep.

2. Uradnik se izogiba sprejemanja sklepov na podlagi nezadostne ali nejasne obrazložitve in brez individualne utemeljitve.

3. Če zaradi velikega števila oseb, ki jih zadevajo podobni sklepi, ni mogoče vsakemu sporočiti podrobne utemeljitve sklepa in se zaradi tega pošlje standardne odgovore, uradnik državljanu, ki jo kasneje izrecno zahteva, tako podrobno utemeljitev tudi posreduje.

Člen 19

Navedba možnosti pritožbe

1. Vsak sklep institucije, ki lahko negativno vpliva na pravice ali interese fizične ali pravne osebe, vsebuje navedbo možnosti pritožbe, ki ji je na voljo za izpodbijanje sklepa. Še posebej se navede narava pravnih sredstev, organi, pred katerimi se lahko le-ta uporabijo ter rok za njihovo uporabo.

2. V sklepu se še posebej navede možnost sodnega postopka in pritožbe varuhu človekovih pravic pod pogoji, določenimi v členih 263 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 20

Obvestilo o sklepu

1. Uradnik zagotovi, da se sklepi, ki vplivajo na pravice ali interese fizične ali pravne osebe, posredujejo v pisni obliki zadevni osebi ali osebam, kakor hitro so sprejeti.

2. Uradnik ne posreduje sklepa drugim virom, dokler o sklepu ni obveščena zadevna fizična ali pravna oseba oz. osebe.

Člen 21

Varstvo podatkov

1. Uradnik, ki obravnava osebne podatke državljana, spoštuje zasebnost in integriteto tega posameznika v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij in organov Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov 2 .

2. Uradnik se še posebej izogiba obdelavi osebnih podatkov iz nelegitimnih razlogov ali posredovanju teh podatkov nepooblaščenim osebam.

Člen 22

Zahteva za informacije

1. Če je uradnik pristojen za zadevno vprašanje, posameznikom omogoči dostop do informacij, ki jih le-ti zahtevajo. Po potrebi uradnik tudi svetuje, kako začeti upravni postopek v okviru njegovih pristojnosti. Uradnik poskrbi, da so posredovane informacije jasne in razumljive.

2. UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev

2. Če je ustna zahteva za informacije preveč kompleksna ali preobsežna, uradnik zadevni osebi svetuje, naj svojo zahtevo posreduje v pisni obliki.

3. Če uradnik, zaradi zaupne narave zahtevanih informacij, le-teh ne more razkriti, zadevni osebi v skladu s členom 18 tega kodeksa sporoči razloge, zaradi katerih ne more posredovati informacij.

4. Če uradnik prejme zahtevo za informacije o zadevi, za katero ni pristojen, zadevno osebo napoti k osebi, ki je pristojna za to zadevo ter sporoči njeno ime in telefonsko številko. Če uradnik prejme zahtevo za informacije o drugi instituciji ali organu Skupnosti, zadevno osebo napoti na tisto institucijo ali organ.

5. Po potrebi uradnik glede na predmet zahteve osebo, ki išče informacije, napoti k službi institucije, ki je odgovorna za informiranje javnosti.

Člen 23

Zahteva za dostop javnosti do dokumentov

1. Uradnik obravnava zahteve za dostop do dokumentov v skladu s pravili institucije in v skladu s splošnimi načeli in omejitvami, določenimi v Uredbi (ES) št. 1049/2001 3 .

2. Če uradnik ne more ustreči z ustno zahtevo po dostopu do dokumentov, se državljanu svetuje, naj svojo zahtevo posreduje v pisni obliki.

Člen 24

Shranjevanje podatkov

Oddelki institucij ustrezno arhivirajo podatke o prejeti in poslani pošti, prejetih dokumentih in sprejetih ukrepih.

Člen 25

Obveščanje javnosti o kodeksu

1. Institucije sprejmejo potrebne ukrepe za obveščanje javnosti o pravicah, ki jih uživa na podlagi tega kodeksa. Če se to mogoče, je besedilo dostopno v elektronski obliki na spletnih straneh institucij.

3. UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

2. Komisija v imenu vseh institucij objavi ta kodeks in ga distribuira državljanom v broširani obliki.

Člen 26

Pravica do pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic

Vsak primer, kjer institucija ali uradnik ne upoštevata načel tega kodeksa, je v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Statuta evropskega varuha človekovih pravic lahko predmet pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic 4 .

Člen 27

Pregled delovanja

Vsaka institucija po dveh letih delovanja pregleda svoje izvajanje tega kodeksa in o rezultatih tega pregleda obvesti evropskega varuha človekovih pravic.

4. Sklep Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, UL 1994 L 113, str. 15, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Evropskega parlamenta 2008/587/ES, Euratom z dne 18. junija 2008, UL 2008 L 189, str. 25.

© Evropska unija, 2013
Reprodukcija v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljena z navedbo vira.
Ta knjižica je objavljena na spletni strani: http://www.ombudsman.europa.eu
Oblikovanje in postavitev: Rosendahls - Schultz Grafisk, Albertslund, Danska, in EntenEller A/S, Valby, Danska.
Ilustriral Toril Bækmark.
Pripravljeno v pisavah FrutigerNext in Palatino.
Printed in Luxembourg
ISBN 978-92-9212-372-7 . doi:10.2869/76079 . QK-30-12-450-SL-C

If you require a large print version of this publication, please contact the European Ombudsman’s office. We shall also endeavour to provide an audio version upon request.

European Ombudsman
1 avenue du Président Robert Schuman
CS 30403
F - 67001 Strasbourg Cedex
T. +33 (0)3 88 17 23 13
F. +33 (0)3 88 17 90 62
http://www.ombudsman.europa.eu

QK-30-12-450-SL-C