Povzetek odločbe o pritožbi 3307/2006/(PB)JMA zoper Evropsko komisijo

Pritožnik, generalni direktor cirkuške zveze, je pri Evropski komisiji vložil pritožbo zoper avstrijsko zakonodajo o zaščiti živali, ki v celoti prepoveduje zadrževanje divjih živali v cirkusih. Komisija je začela postopek za ugotavljanje kršitev zoper Avstrijo v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vendar je primer kmalu zatem zaključila, pri čemer se je sklicevala na to, da so države članice primernejše za odločanje o ustreznih ukrepih pri tako občutljivih vprašanjih, kot je zaščita živali.

Pritožnik se je na varuha človekovih pravic obrnil z očitkom, da sklep Komisije ni bil dobro utemeljen in da postopek za ugotavljanje kršitev ni bil ustrezno izveden. Pritožnik je zaradi tega zahteval, da se njegov primer ponovno prouči.

Varuh človekovih pravic je v osnutku priporočila pozval Komisijo, naj pritožniku poda jasno in nedvoumno stališče v zvezi s tem, ali Avstrija je dokazala, da je njena zakonodaja za zaščito živali v skladu s Pogodbo, ali ne. Varuh je zastopal stališče, da se Komisija z uporabo diskrecijske pravice lahko odloči, da s postopkom za ugotavljanje kršitve ne nadaljuje, četudi meni, da država članica ni dokazala, da je njena politika v skladu s Pogodbo. Nadalje je menil, da mora Komisija, če se odloči za uporabo diskrecijske pravice na ta način, podati tehtne razloge, ki pojasnjujejo njeno odločitev.

Komisija ni sprejela osnutka priporočila in je navedla, da je pri zaključku postopka za ugotavljanje kršitve uporabila diskrecijsko pravico. Nadalje je utemeljevala, da se o vprašanju glede dobrega počutja živali ne odloča na ravni EU, ampak se odločanje o tem prej prepusti državam članicam. Varuh človekovih pravic je uvidel, da je bila odločitev Komisije, da zaključi primer ne glede na obstoj možnosti kršenja prava EU, sprejeta iz političnih razlogov, in sprejel, da Komisija pri odločitvi za prekinitev preiskave, preden je ta zaključena in preden je sprejet sklep, ali država članica krši pravo EU, lahko uporabi diskrecijsko pravico. Glede na ta opažanja se varuhu človekovih pravic ni zdelo upravičeno nadalje poizvedovati glede pritožnikove zahteve, da bi Komisija morala ponovno proučiti pritožbo o kršitvi.

Kljub temu je varuh človekovih pravic menil, da mora zadevo zaključiti s kritično oceno glede obrazložitve, ki jo Komisija navaja kot razlog za zaključitev primera. Po njegovem mnenju se Komisija z izjavo, da „je vprašanje dobrega počutja živali bolje prepustiti državam članicam“, odpoveduje vlogi varuhinje pogodb v vseh zadevah, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in ne samo tistih, ki se nanašajo na ta primer. Komisija tako ni podala pravih, jasnih in razumljivih razlogov za izvajanje diskrecijske pravice pri zaključitvi primera. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je Komisija ravnala nepravilno.