Evropski varuh človekovih pravic

Povzetek odločbe po preiskavi na lastno pobudo OI/3/2003/JMA   

Invalidi se srečujejo s številnimi ovirami, ki jim onemogočajo uživanje enakih možnosti, neodvisnost ter ekonomsko in socialno integracijo. Čeprav se je Unija odzvala na ta izziv s sprejetjem vrste zakonodajnih in političnih pobud za odpravo teh ovir, je varuh menil, da je treba zaradi resnosti položaja, v katerem so invalidne osebe, sprejeti učinkovite ukrepe za uveljavitev sprejetih zavez. Zaradi osrednje vloge, ki jo igra Komisija v institucionalnem okviru Unije, in zaradi posebnih zavez glede invalidov se je varuhu človekovih pravic zdelo, da bi bilo dobro pregledati ukrepe, ki so jih institucije sprejele na tem področju, ter oceniti, ali so v skladu z zakonskimi obveznostmi in sprejetimi zavezami. Varuh človekovih pravic se je zato odločil, da bo na lastno pobudo začel preiskavo o vključevanju invalidov s strani Komisije, s čimer bi zagotovil, da ti državljani pri svojih odnosih z institucijo niso diskriminirani. Komisijo je pozval, naj poroča (a) o ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za preprečevanje diskriminacije invalidov v njihovih odnosih z institucijo, in (b) o časovnem razporedu za njihovo sprejetje.

Preiskava varuha človekovih pravic je potekala prek odprtega in preglednega dialoga, pri čemer so bile k sodelovanju povabljene invalidne osebe, predstavniške skupine, drugi varuhi človekovih pravic na nacionalni in regionalni ravni ter državljani.

Varuh človekovih pravic na podlagi opravljenega pregleda meni, da si Komisija dejansko prizadeva za vključitev invalidnih oseb, čeprav se zdi, da nekateri vidiki njene politike niso izpolnili pričakovanj javnosti. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil napredek dosežen na številnih področij, vključno z naslednjim:

(1) zagotovitev, da vse institucije EU pri zaposlovanju invalidnih oseb upoštevajo osnovna načela iz novih kadrovskih predpisov, kot so nediskriminacija na podlagi invalidnosti (člen 1d(1)) ali potreba, da se invalidnim uradnikom zagotovi razumna prilagoditev delovnega mesta, tako da lahko opravljajo naloge, ki so jim dodeljene (člen 1d(4));

(2) invalidni kandidati, ki sodelujejo na razpisih EU, lahko zdaj uživajo ugodnosti vrste ukrepov, ki jim olajšujejo udeležbo; poleg tega se je Komisija zavezala, da bo preučila različne načine spodbujanja zaposlovanja invalidnih oseb znotraj institucije;

(3) sprejetje novih zahtev glede dostopnosti prostorov Komisije, ki so popolnoma usklajene s standardi, določenimi v zakonodaji EU in Belgije, in izrecno obravnavajo potrebe invalidov;

(4) povečanje dostopnosti informacij za invalide, zlasti v zvezi s podatki na spletni strani Komisije; institucija si zasluži pohvale za prizadevanje v tej smeri;

(5) Komisija je poskušala bolj prilagoditi svoje storitve težavam, s katerimi se srečujejo invalidne osebe, tako da se lahko po potrebi ustrezno odzove nanje. Glede na vse to je kodeks dobrega ravnanja, ki ga je izdala Komisija, izredno koristno orodje za senzibiliziranje osebja, čeprav se je treba bolj potruditi za to, da se bodo standardi ravnanja v celoti izvajali in redno posodabljali.

Varuh se v skladu z opozorili javnosti med posvetovalnim postopkom zaveda, da je treba ukrepati še na drugih področjih, ki vključujejo naslednje:

(1) finančna podpora, ki jo Komisija daje uradnikom, ki so invalidni ali imajo invalidnega družinskega člana, še vedno velja za nezadostno; javnost poleg tega meni, da bi bilo treba povečati sredstva, ki se odobrijo za stroške, povezane z invalidnostjo;

(2) zdi se, da ukrepi, sprejeti za spodbujanje zaposlovanja invalidnih oseb, niso dovolj pregledni, zahtevana pa je bila tudi zanesljivejša presoja položaja;

(3) kaže se tudi nezadovoljstvo, ker imajo nekatere invalidne osebe nezadosten dostop do informacij Komisije;

(4) zdi se, da je položaj v evropskih šolah v zvezi z invalidnimi učenci nezadovoljiv, in kot kaže, politika evropskih šol za vključevanje te kategorije otrok ni bila učinkovita;

(5) uporaba kodeksa dobrega ravnanja Komisije je pokazala na vrsto pomanjkljivosti, zlasti glede premajhnega števila ukrepov, s katerimi bi senzibilizirali osebje institucije prek programov usposabljanja ali seminarjev.

Varuh človekovih pravic se zaveda, da je Komisija sprejela vrsto zavez, s katerimi je želela odpraviti navedene pomisleke javnosti. Kot opaža varuh človekovih pravic, se je Komisija zavezala, da bo:

(1) zagotovila polno povračilo stroškov, povezanih s prikrajšanostjo; to se bo zgodilo, če bo proračunski organ zagotovil dovolj sredstev in če bo podpisan medinstitucialni sporazum;

(2) razmislila o objavi splošnejših poročil o zaposlovanju invalidnih oseb, ta poročila bi morala vključevati obstoječe in prihodnje statistične podatke;

(3) sprejela nove standarde o dostopnosti svojih prostorov za invalide in povečala število parkirnih mest za invalide v svojih stavbah ali v njihovi bližini;

(4) v prihodnje organizirala posebne ukrepe za senzibilizacijo prek programov usposabljanja in konferenc ali seminarjev za zaposlene.

Varuh človekovih pravic glede na zaveze Komisije meni, da trenutno ni potrebe po nadaljnjem ukrepanju glede gornjih vidikov.

Kljub temu pa varuh človekovih pravic ugotavlja, da je položaj v zvezi z invalidnimi učenci v evropskih šolah še vedno nezadovoljiv. Ker želi varuh spremljati, kako se bo položaj razvijal v bližnji prihodnosti, se mu zdi potrebno, da mu Komisija do konca leta 2007 poroča, kako evropske šole napredujejo pri vključevanju invalidnih otrok. Varuh človekovih pravic se bo lahko na podlagi tega poročila odločil, ali naj še ukrepa glede tega vprašanja.

Varuh človekovih pravic upa, da bo Komisija zaradi rezultatov njegove pobude ponovno preučila, ali je treba popraviti katere od njenih ukrepov na tem področju, s čimer bo izboljšala svoje storitve, ki jih nudi evropskim državljanom.