Eiropas ombuds

Povzetek sklepa o pritožbi 2501/2009/(MF)RT zoper Evropski parlament

Pritožnik je uradnik v Parlamentu. Leta 2008 je dobil dvojčka. Ker je v kadrovskih predpisih predvidenih deset dni posebnega dopusta za rojstvo otroka, je menil, da mu za rojstvo dvojčkov pripada dvajset dni posebnega dopusta. Navedel je, da ima Sodišče Evropske unije v podobnih primerih takšno prakso. Parlament pa je v skladu s svojimi internimi pravili pritožniku odobril samo dvanajst dni. Pritožnik s tem ni bil zadovoljen, zato se je obrnil na varuha človekovih pravic. Navedel je, da je sklep Parlamenta o samo dvodnevnem posebnem dopustu za rojstvo drugega od dvojčkov krivičen. Trdil je, da bi mu Parlament moral odobriti dvajset dni posebnega dopusta.

Parlament je v svojem mnenju v bistvu pojasnil, da v kadrovskih predpisih ni posebnega pravila v zvezi s posebnim dopustom za očete, ki so dobili več kot enega otroka. Parlament je tako po podobnem načelu, kot se uporablja za porodniški dopust, podaljšal posebni „očetovski“ dopust za 20 %, torej na skupno dvanajst dni. Prav tako je podprl svoje stališče z navedbo, da institucije EU nimajo enotne upravne prakse v zvezi z dolžino posebnega dopusta, kadar se hkrati rodi več otrok.

Varuh človekovih pravic je menil, da Parlament neupravičeno noče nadomestiti svoje sedanje prakse, v skladu s katero uradnikom, ki postanejo očetje dvojčkov, odobri skupno samo dvanajst dni posebnega dopusta, z novo prakso, v skladu s katero bi ta kategorija očetov imela pravico do desetih dodatnih dni posebnega dopusta. Menil je, da ima porodniški dopust drugačen namen kot posebni dopust, ki se odobri očetom. Porodniški dopust je namenjen samo uradnicam, ki so ali bodo rodile, in materam omogoča, da prve štiri mesece skrbijo za svoje otroke. Posebni dopust pa je namenjen temu, da uradnik, ki je postal oče, pomaga materi svojega(-ih) novorojenca(-ev) v času njenega porodniškega dopusta. Nazadnje je še navedel, da Parlament vseeno lahko kadar koli v prihodnosti spremeni sedanja pravila, čeprav v institucijah ne obstaja enoten pristop.

Varuh človekovih pravic je na Parlament najprej naslovil predlog za sporazumno rešitev, nato pa še osnutek priporočila.

Parlament je zavrnil predlog za sporazumno rešitev in osnutek priporočila. Varuh človekovih pravic je glede na to primer zaključil s kritično oceno.