Europos ombudsmenas
Susiję dokumentai
Povzetek odločbe o pritožbi 1786/2010/PB zoper Evropsko komisijo
Pritožnica, Univerza v Köbenhavnu, je ugovarjala temu, da Evropska komisija od prejemnikov finančnih sredstev EU zahteva, naj zagotovijo, da prejeta sredstva ustvarjajo obresti, ki se stekajo v proračun EU. Za izpolnitev te zahteve so morali upravičenci bodisi odpreti bančne račune bodisi v ta namen upravljati/voditi obstoječe račune. Po mnenju pritožnice je Komisija s tem postavila nerazumno birokratsko in nesorazmerno obveznost.
Obravnavani primer je zadeval tako imenovano „predhodno financiranje“, ki ga je Komisija izplačala v okviru sedmega okvirnega programa EU za raziskave. Táko financiranje se izplača vnaprej, da bi lahko upravičenec začel delo v okviru projekta.
Pritožnica je povedala, da vse nastale obresti pripadajo EU. Vendar je menila, da ni nobene pravne zahteve za to, da se sploh zagotovi ustvarjanje takih obresti. Poleg tega je trdila, da odpiranje in vodenje takih obrestovanih računov pomenita nerazumno in nesorazmerno upravno breme za prejemnike predhodnega financiranja.
Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je mogoče zadevne določbe finančne uredbe in povezane izvedbene določbe razlagati v prid mnenju pritožnice, zlasti z vidika splošnega načela pravičnosti. Poleg tega je menil, da postavljanje obveznosti, ki ustvarjajo nesorazmerno breme za upravičence, ni skladno z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Zato je varuh človekovih pravic na Komisijo naslovil osnutek priporočila.
Komisija je v svojem odgovoru napovedala nova pravila in prakse, namenjene izvajanju varuhovega osnutka priporočila. Strinjala se je, da obveznost, da mora upravičenec odpreti obrestovan račun, ni primerna, če ustvari nesorazmerno breme (ali če je upravičencu odprtje takega računa prepovedano z nacionalno zakonodajo). V takih primerih lahko zdaj upravičenci navedejo, da odprtje in/ali vodenje obrestovanega računa ni skladno z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Tako bodo oproščeni obveznosti, ki je predmet pritožbe v obravnavanem primeru. Komisija je te spremembe uvedla s takojšnjim učinkom.
Komisija se je na splošno strinjala z varuhom človekovih pravic, da je treba načelo dobrega finančnega poslovodenja uporabljati glede na okoliščine politik, ki se izvajajo, in njihov kontekst. Izrazila je namero, da bo ta pristop uporabila tudi na zakonodajni ravni.
Pritožnica je navedla, da je zelo zadovoljna z izidom preiskave varuha človekovih pravic.