Euroopan oikeusasiamies

Povzetek odločbe o preiskavi na lastno pobudo OI/3/2009/MHZ v zvezi z Evropsko komisijo

Španska nevladna organizacija za okolje je varuha človekovih pravic obvestila, da Komisija, kot je videti, ne evidentira dopisov o domnevnih kršitvah okoljske zakonodaje EU kot pritožb, kadar meni, da (i) predmet pritožbe ne zasluži prednostne obravnave in (ii) da dopis zadeva dostop do informacij o okolju, v zvezi s čemer odškodninski mehanizem v okviru nacionalne zakonodaje še ni bil izčrpan. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu in evropskemu varuhu človekovih pravic o odnosih s pritožniki v zvezi s kršitvami zakonodaje EU ('sporočilo iz leta 2002') vsebuje osnovno pravilo, da morajo biti vsi dopisi, ki utegnejo biti preiskani kot pritožbe, evidentirani v centralnem registru pritožb. Izjeme k temu pravilu, ki so podrobno opredeljene v tem sporočilu, pa ne vključujejo nobene od dveh zgoraj navedenih izjem. Varuh človekovih pravic se je zato odločil, da bo to vprašanje preiskal na lastno pobudo.

Komisija je v svojem mnenju izjavila, da ni sprejela nobenih novih izjem k osnovnemu pravilu, omenjenemu zgoraj, in da je zavezujočih le šest izjem, navedenih v sporočilu Komisije iz leta 2002. Pojasnila je, da se „prednostno obravnavanje“ ne uporablja v fazi evidentiranja dopisa kot pritožbe, temveč šele v sledeči administrativni fazi, ko je pritožba že evidentirana in kot takšna tudi obravnavana. Kar pa zadeva dopise v zvezi z dostopom do informacij o okolju, je Komisija pojasnila, da si sporočilo iz leta 2002 razlaga tako, da takšni dopisi ustrezajo opredelitvi izjeme, ki se nanaša na dopise, ki „ne opredeljujejo razlogov za pritožbo“.

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da spada odločitev Komisije o tem, kako bo prednostno obravnavala pritožbe, v obseg njene diskrecijske pravice. Bil pa je zaskrbljen glede tega, da si je Komisija izjeme, ki se nanašajo na dopise, ki „ne opredeljujejo razlogov za pritožbo“, razložila tako, da to vključuje tudi dopise, ki zadevajo zavrnitev dostopa do informacij o okolju, v zvezi s katerimi nacionalni odškodninski mehanizem še ni bil izčrpan. Menil je, da je takšna razlaga morda preveč ohlapna, in ne odraža prav najbolje namena Komisije, da zagotovi boljše varstvo interesov državljanov.

Varuh človekovih pravic je Komisiji sporočil svoje zadržke v posebnem dopisu. Komisija je v svojem odgovoru pojasnila, da sprejema poziv varuha človekovih pravic k ožji razlagi obstoječe izjeme iz sporočila iz leta 2002, ki se nanaša na dopise, ki „ne opredeljujejo razlogov za pritožbo“. Obljubila je, da te izjeme ne bo uporabljala kot razlog, da ne evidentira bodočih pritožb v zvezi z dostopom do informacij o okolju v novem centralnem registru CHAP. Varuh človekovih pravic je zato zaključil svojo preiskavo na lastno pobudo in menil, da Komisija ni storila nobene nepravilnosti.