European Ombudsman
Related documents
(Pripravljeno v skladu s členom 3(7) statuta evropskega varuha človekovih pravic[1])
1. Varuh človekovih pravic meni, da ta primer opozarja na pomembno načelno vprašanje. Po njegovem mnenju Komisija krši načelo nediskriminacije na podlagi starosti, s tem ko določa popolno prepoved najemanja samostojnih pomožnih konferenčnih tolmačev, starejših od 65 let. To je primer nepravilnosti, njena pomembnost pa upravičuje predložitev posebnega poročila Parlamentu.
2. Pritožnik je za evropske institucije več kot 35 let delal kot samostojni pomožni konferenčni tolmač (s kratico: ACI); tolmačil je iz nizozemščine, angleščine, nemščine, italijanščine in španščine v francoščino. Samostojni tolmači se najemajo za določene konference in sestanke. Vsak posamezen najem je kratek, običajno ne traja več kot nekaj dni.
3. Predsedstvo Evropskega parlamenta je 13. julija 1999 določilo pravila za najemanje pomožnih konferenčnih tolmačev (pravilnik iz leta 1999). Komisija in Parlament sta 28. julija 1999 podpisala konvencijo o delovnih pogojih in finančnih določilih za pomožne tolmače (konvencija iz leta 1999). Nato je bilo z Uredbo Sveta št. 628/2000[2] določeno najemanje pomožnih tolmačev kot „pomožnih uslužbencev“.
4. Evropska komisija in Evropski parlament sta se v tem okviru odločila, da prenehata najemati pomožne tolmače, starejše od 65 let. Svoja sklepa sta utemeljila na podlagi člena 74 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti („PZDU“).[3] Nato so nekateri pomožni tolmači[4] sprožilo sodne postopke proti Komisiji in Parlamentu na Sodišču prve stopnje (združeni zadevi T-153/01 in T-323/01,[5] zadeva T-275/01[6] in zadeva T-276/01[7]).
5. Sodišče prve stopnje je v združenih zadevah T-153/01 in T-323/01 med drugim navedlo, da:
„[...] je za pogodbe o zaposlitvi konferenčnih tolmačev značilno dejstvo, da so sklenjene za določene dneve,, tako da sta datum začetka in konca pogodbe bistvena elementa, kar zadeva najemanje zadevnih pomožnih uslužbencev.
[...] ker je prenehanje pogodbe vedno določeno tako, da se v pogodbi navedejo določeni dnevi dela, ni treba uporabiti člena 74(1)(b) PZDU za določanje prenehanja zaposlitve [...]
Iz tega sledi, da je člen 74 PZDU ena od določb tretjega poglavja PZDU, od katerega se je Parlament oddaljil, ko je sprejemal Pravilnik iz leta 1999.
Posledično se Komisija moti, če meni, da je treba za pritožnika uporabiti člen 74(1)(b) PZDU [...]
[...] starost tolmača ni pomemben element pri izvajanju njegovih nalog. Iz tega izhaja, da določanje starostne omejitve ni bistveni element pogodbe o tolmačenju, v kateri bi morali uporabiti člen 74 PZDU."[8] (dodan poudarek)
6. Komisija je 27. avgusta 2004 sprožila pritožbo pred Sodiščem (primer C-373/2004 P[9]) proti sodbi, ki jo je Sodišče prve stopnje izreklo v združenih zadevah T-153/01 in T-323/01.
7. Pritožnik je navedel, da ga Komisija tudi po tem, ko je Sodišče prve stopnje izreklo sodbo, ni več najemala kot pomožnega tolmača. V teh okoliščinah je obtožil Komisijo, da ne deluje skladno s členom 21 Listine o temeljnih pravicah[10] niti s členom 5(3) Evropskega kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, [11] ki prepovedujeta med drugim diskriminacijo na podlagi starosti.
8. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija prenehati diskriminacijo, ki ji je bil podvržen, odkar je dopolnil 65 let. Prav tako je od Komisije zahteval odškodnino v višini 14 619 EUR (10 932 EUR zaradi izgube dohodka, 3 687 EUR pa za prispevke za pokojninsko zavarovanje v sklad „Caisse de prévoyance des interpretes de conférence“) in ocenil, da je utrpel moralno škodo v višini 20 000 EUR.
9. Pritožnik je Komisijo tudi obtožil, da ni upoštevala člena 19 Evropskega kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (glede navedbe možnosti pritožbe). Ker ta vidik pritožbe ne opozarja na načelno vprašanje, ga bo varuh človekovih pravic obravnaval v sklepu ob koncu preiskave te pritožbe in sklep poslal pritožniku.
10. Pritožnik je predložil pritožbo 16. januarja 2005. Komisija je 8. junija 2005 poslala mnenje, ki je bilo posredovano pritožniku, da je lahko predstavil pripombe. Pritožnik jih je poslal 13. julija 2005.
11. Varuh človekovih pravic je 13. decembra 2005 od Komisije zahteval nadaljnje informacije. Komisija se je na to zahtevo odzvala 20. marca 2006. Pritožnik je 2. aprila 2006 in 19. maja 2006 poslal pripombe.
12. Varuh človekovih pravic je 1. decembra 2006 pisal predsedniku Komisije in predlagal sporazumno rešitev pritožbe. Komisija je odgovor poslala 16. marca 2007, pritožnik pa svoje pripombe 25. maja 2007.
13. Varuh človekovih pravic je 31. marca 2008 na Komisijo naslovil osnutek priporočila. Komisija je 26. junija 2008 poslala podrobno mnenje o tem osnutku priporočila. Pritožnik je 31. julija 2008 poslal pripombe glede mnenja Komisije.
Trditve, predstavljene varuhu človekovih pravic
14. Komisija je navedla, da pred začetkom veljavnosti konvencije iz leta 1999 o delovnih pogojih in finančnih nadomestilih za pomožne tolmače ni bilo uradne starostne omejitve pri najemanju pomožnih tolmačev. Vendar pa je Generalni direktorat za tolmačenje (GD za tolmačenje) tolmače, starejše od 65 let, najemala le, ko so za to obstajale posebne zahteve. Te so se pojavljale pri tako imenovanih „potujočih misijah“ ali pa zaradi upoštevanja zahtev glede tolmačenja za določene jezike. Namen take politike je bilo ohranjanje primerne količine dela za mlade tolmače, ki so pred kratkim končali izobraževanje, s čimer se je zagotovil dotok novega kadra v poklic.
15. Komisija je trdila, da so z začetkom veljavnosti konvencije iz leta 1999 pomožni tolmači postali področje uporabe PZDU. Po njenem mnenju je zato zanje veljala zakonsko določena starostna omejitev iz člena 74 PZDU.[12] Posledično se je opustilo najemanje pomožnih tolmačev, starejših od 65 let. Poleg tega se je tudi ukinil njihov dostop do sistema spletnega najemanja prek „spletnega koledarja“.
16. O razlagi, da pomožni tolmači spadajo na področje uporabe PZDU, se je podvomilo v združenih zadevah T-153/01 in T-323/01 Alvarez Moreno proti Komisiji. Sodišče prve stopnje je presodilo, da se starostna omejitev iz PZDU ne nanaša na pomožne tolmače. GD za tolmačenje je zaradi upoštevanja sodbe Sodišča prve stopnje omogočil pomožnim tolmačem, starejšim od 65 let, da (na posameznikovo zahtevo) dostopajo do sistema najemanja. Pomožni tolmači, ki so dopolnili 65 let, so imeli še naprej dostop do spletnega koledarja. Politika najemanja, ki je bila vzpostavljena po sodbi Sodišča prve stopnje, je bila enaka politiki najemanja pred letom 1999. Komisija je navedla, da bo še naprej delovala skladno s tem pristopom, vse dokler Sodišče ne odloči glede pritožbe, s katero je Komisija skušala doseči razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje.
17. Komisija je zato znova začela najemati pomožne tolmače glede na „potrebe službe“, upoštevaje njihovo jezikovno kombinacijo, prebivališče in splošne kompetence. Politika GD za tolmačenje je bila, kot je razložila Komisija, kolikor je mogoče zagotoviti priložnosti za najemanje mladih tolmačev. Omenila je, da so bili zaradi skrb zbujajočega demografskega razvoja pri tem poklicu sprejeti ukrepi za zagotavljanje primernega in kakovostnega nabora samostojnih tolmačev, ki naj bodo dolgoročno vir trajnostnega najemanja. Kot primer je Komisija navedla, da je povprečna starost tolmačev v treh največjih kabinah (angleški, francoski in nemški) približno petdeset let. Komisija je navedla še druge argumente v podporo tej politiki. Ti so:
(a) dolgoletna in raznovrstna finančna podpora institucij za usposabljanje mladih tolmačev;
(b) potreba mladih kolegov, da si naberejo dovolj izkušenj in prakse za to, da se lahko udeležijo odprtih razpisov in imajo pri tem tudi določeno možnost, da jih opravijo, s tem pa se izboljša starostna piramida,[13] in
(c) večja verjetnost, da lahko mladi tolmači dodajo svoji jezikovni kombinaciji nove jezike, ki jih služba potrebuje.
18. Komisija je skladno z zahtevo varuha človekovih pravic po informacijah posredovala statistične podatke z navedbo števila pogodbenih dni za pomožne tolmače, starejše od 65 let, v absolutnem smislu in kot odstotek vseh pogodbenih dni pomožnih tolmačev za vsako leto od leta 1987 do leta 2006.
Predhodne varuhove ugotovitve za sporazumno poravnavo
19. Varuh človekovih pravic je najprej ugotovil, da je Sodišče prve stopnje navedlo, da je načelo nediskriminacije na podlagi starosti, ki je zapisano v členu 21 Listine o temeljnih pravicah, splošno načelo prava Skupnosti.[14] Komisija v skladu s tem načelom kandidatov pri najemanju pomožnih tolmačev ne sme obravnavati različno na podlagi njihove starosti, razen če tako obravnavo ustrezno upraviči kot nekaj, kar primerno služi zakonitemu in dovolj pomembnemu interesu Skupnosti.
20. Komisija je v varuhovi preiskavi te pritožbe jasno priznala, da s ponujanjem pogodb pomožnim tolmačem prikrajša in s tem drugače obravnava tolmače, starejše od 65 let. Razlika pri obravnavi na podlagi starosti je diskriminacija na podlagi starosti, razen če je ta razlika pri obravnavi objektivno upravičena. Zato je bila Komisija pozvana, naj dokaže, da je ta različna obravnava upravičena.
21. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je Komisija v odgovoru varuhu človekovih pravic poudarila, da demografski razvoj v poklicu vzbuja zaskrbljenost. Skladno s tem je zatrdila, da je različna obravnava upravičena s potrebo po najemanju in usposabljanju mladih tolmačev za to, da se ohrani primeren in kakovosten nabor samostojnih tolmačev, ki bodo dolgoročno vir trajnostnega najemanja. Z različno obravnavo se je izboljšala starostna piramida tolmačev uradnikov. Poleg tega pa so imeli mladi kolegi možnost, da si naberejo dovolj izkušenj in prakse za to, da bodo lahko uspešni pri prihodnjih odprtih razpisih.
Varuh človekovih pravic se je v teh okoliščinah strinjal, da je interes, ki ga je navedla Komisija, tj. da je treba ustvariti in usposobiti novo generacijo sposobnih tolmačev, legitimni interes Skupnosti. Vendar pa je poudaril, da mu Komisija ni podala dovolj podatkov in dokazov, s katerimi bi utemeljila svoj argument.15 Poleg tega ji ni uspelo doseči ravnovesja med interesi tolmačev, starejših od 65 let, in zgoraj navedenim interesom. Prav tako je varuh človekovih pravic menil, da se politika zagotavljanja in usposabljanja nove generacije tolmačev lahko doseže tudi na način, ki je za tolmače, starejše od 65 let, manj obremenjujoč. Na primer, tak način bi bilo uravnoteženo zmanjšanje števila pogodbenih dni za druge „ne mlade“ kandidate, ne glede na to, ali so starejši od 65 let ali ne, da se več priložnosti za delo zagotovi „mladim“ tolmačem.
22. Glede na zgoraj navedeno je varuh človekovih pravic menil, da Komisija ni uspešno upravičila svoje obravnave tolmačev, starejših od 65 let, kakršen je na primer tudi pritožnik. To bi bil lahko primer nepravilnosti. Zato je varuh človekovih pravic predložil naslednji predlog sporazumne rešitve:
Varuh človekovih pravic je navedel, da bi Komisija lahko:
Trditve, predstavljene varuhu človekovih pravic po predstavitvi njegovega predloga za sporazumno rešitev
23. Komisija je v odgovoru na predlog sporazumne rešitve navedla, da je treba upoštevati nov razvoj dogodkov. Opozorila je na dejstvo, da je Sodišče sodbo Sodišča prve stopnje v združenih zadevah T-153/01 in T-323/01 Alvarez Moreno proti Komisiji nedavno razglasilo za nično.[16] Komisija je zato trdila, da je njena izvirna razlaga pravil, na podlagi katerih ni ponujala nobenega dela nobenemu pomožnemu tolmaču, starejšemu od 65 let, pravilna in da bo pravilna, dokler odločitev na podlagi take razlage s sodbo sodišča Skupnosti ne bo razglašena za nično. Zato je Komisija navedla, da ne more sprejeti varuhovega predloga za sporazumno rešitev.
24. Poleg tega je Komisija poudarila, da je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da
„Komisiji ni treba najeti [pritožnika]. Instituciji ni treba ponujati novih zaposlitvenih pogodb za pomožno delu tolmaču, ki ga je v preteklosti najemala, ne glede na tolmačevo starost in razloge za to.“[17]
25. Poleg tega je Komisija opozorila na svojo politiko, s katero želi zagotoviti obnavljanje poklica tolmačev. Ta politika spodbuja usposabljanje mladih tolmačev in jim zagotavlja zaposlitvene priložnosti.
26. Pritožnik je v pripombah na odgovor Komisije navedel, da je Komisija nekaj dni po zavrnitvi predloga varuha človekovih pravic objavila obvestilo z dne 29. marca 2007 o najemanju samostojnih tolmačev, starejših od 65 let. Obvestilo je vključevalo naslednjo izjavo:
„Zato namerava Komisija zavzeti svoje izhodiščno stališče in ne namerava več najemati pomožnih tolmačev, starejših od 65 let.“
Ocena varuha človekovih pravic, ki je podlaga za osnutek priporočila
27. Komisija je zavrnila predlog za sporazumno rešitev na podlagi sodbe Sodišča v zadevi C-373/04 P. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Sodišče razglasilo za nično sodbo Sodišča prve stopnje, ker bi to moralo ugotoviti, da je tožba nedopustna. Sodišče ni presojalo o vsebini zadeve in ni podalo mnenja o pravni razlagi, ki jo vsebuje sodba Sodišča prve stopnje.
28. Sodišče prve stopnje je presodilo, da se člen 74 PZDU ne uporablja za pomožne tolmače, zlasti zato, ker so pravila, ki se uporabljajo za pomožne tolmače, določena v posebnem pravilniku, ki ga je predsedstvo Evropskega parlamenta sprejelo 13. julija 1999, in v konvenciji, podpisani 28. julija 1999 (glej odstavek 3 tega posebnega poročila). Komisija je sicer pravilno navedla, da ni več zakonsko zavezanaupoštevati nično sodbo Sodišča prve stopnje, vendar pa varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni razložila, zakaj se ne bo na podlagi bistvenih dejstev in pravnih določb, ki se uporabljajo, odločila za enak zaključek, kot ga je glede vsebine zadeve sprejelo tudi Sodišče prve stopnje.
29. Kar zadeva bistvena dejstva, je varuh človekovih pravic potrdil, da je Komisija poleg sklicevanja na sodbo Sodišča v odgovoru na varuhov predlog za sporazumno rešitev znova navedla svojo politiko „obnavljanja“ nabora razpoložljivih tolmačev. Prav tako je navedla, da njena politika najemanja pomožnih tolmačev daje njenim službam možnost, da se odzovejo na spremenljivo količino dela. V tem pogledu varuh človekovih pravic priznava, da ima Komisija precejšnjo možnost proste presoje glede najemanja osebja. Zlasti se od nje ne more zahtevati, naj najema določene pomožne tolmače zgolj zato, ker jih je najemala v preteklosti. Vendar pa Komisija proste presoje ne more izvajati tako, da krši načelo nediskriminacije, v skladu s katerim se različne razmere ne smejo enako obravnavati, razen če je taka obravnava objektivno upravičena.
30. Po mnenju Sodišča je načelo nediskriminacije na podlagi starosti, zapisano v členu 21 Listine o temeljnih pravicah, splošno načelo prava Skupnosti.[18] Komisija v skladu s tem načelom pri najemanju pomožnih tolmačev teh ne bi smela obravnavati različno na podlagi njihove starosti, razen če dokaže, da je taka obravnava objektivno upravičena.[19] Varuh človekovih pravic je poudaril, da je Sodišče v zvezi z obvezno starostjo za upokojitev, ki vodi v samodejno prekinitev zaposlitvene pogodbe, navedlo, da:
„[...] spodbujanje najemanja [mladih] je nedvomno zakonit cilj socialne politike [...] Zato je [tak] cilj [...] treba načeloma obravnavati kot objektiven in upravičen razlog [...] za različno obravnavo na podlagi starosti [...] Treba pa je še ugotoviti, ali [...] so sredstva, ki se uporabljajo za doseganje tega zakonitega cilja, primerna in potrebna“.[20]
31. Interes, ki ga je Komisija navedla v svojem mnenju, ki ga je poslala varuhu človekovih pravic, in sicer da je treba ustvariti priložnosti za najemanje in usposabljanje novih tolmačev, se zdi „zakonit cilj“. Vendar pa varuh človekovih pravic ni bil prepričan, da je sredstvo, ki ga za to uporablja Komisija, in sicer popolna prepoved najemanja pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, „primerno in potrebno“ sredstvo za zagotavljanje tega zakonitega cilja. Da bi Komisija nekaj predstavila kot „primerno in potrebno“ sredstvo za doseganje tega cilja, bi morala s posebnimi podatki in dokazi dokazati, da bi bilo treba določeno tolmaško delo rezervirati za novince. Taki posebni podatki in dokazi bi se na primer nanašali na število ur, potrebnih za to, da bi bil „načrt za novince“ vzdržen. Nadalje, Komisija bi morala dokazati, da istega cilja ne bi bilo mogoče doseči na manj restriktiven način, na primer tako, da bi vplivali na vse usposobljene tolmače, in ne le na starejše od 65 let.
32. Varuh človekovih pravic je zato še naprej zagovarjal stališče, da Komisija ni primerno upravičila svoje prepovedi najemanja tolmačev, starejših od 65 let. To je primer nepravilnosti. Zato je sestavil osnutek priporočila.
33. V njem je spomnil na to, da če preiskava pripelje do ugotovitve nepravilnosti, lahko poda mnenje, da je primerno, da zadevna institucija ponudi finančno nadomestilo pritožniku, ki je zaradi nepravilnosti utrpel škodo.
34. Pritožnik je zahteval nadomestilo v skupni višini 34 619 EUR. Glede na mnenje varuha človekovih pravic pa ni mogoče domnevati, da bi pritožniku ponudili enako količino dela, kot so mu jo nekoč. Zato je menil, da bi bil natančen znesek pritožnikove izgube odvisen od številnih dejavnikov, ki bi lahko med drugim vključevali: koliko je pritožnikov specifični jezikovni profil ustrezal posebnim potrebam službe v zadevnem obdobju; količino dela, ki je bila oddana zunanjim pomožnim tolmačem v zadevnem obdobju; količino dela, oddano zunanjim pomožnim tolmačem z enakim jezikovnim profilom v zadevnem obdobju; število razpoložljivih kandidatov za delo, ki imajo enak jezikovni profil kot pritožnik, v zadevnem obdobju in relativno kakovost teh kandidatov. Varuh človekovih pravic se je prav tako strinjal, da ima Komisija precej proste presoje pri zaposlovanju svojih sodelavcev. Zlasti pa se od nje ne more pričakovati, da bo še naprej najemala določene pomožne tolmače zgolj zato, ker jih je že najemala v preteklosti. Vendar pa Komisija pri prosti presoji ne sme kršiti načela nediskriminacije. Ker Komisija ni ustrezno upravičila očitane diskriminacije tolmačev, starejših od 65 let, se je varuhu človekovih pravic zdelo primerno, da Komisija stopi v stik s pritožnikom in se z njim dogovori o primernem nadomestilu za izgubo, ki jo je utrpel zaradi diskriminacijske politike, ki jo izvaja Komisija.
Trditve, predložene varuhu človekovih pravic po predstavitvi osnutka priporočila
35. Komisija se ni strinjala z mnenjem varuha človekovih pravic glede tega, da je kršila načelo nediskriminacije, ker ni najemala pomožnih tolmačev, starejših od 65 let. Zdelo se ji je, da mora za pomožne tolmače uporabljati PZDU. Poudarila je, da skladno s členom 119 PZDU[21] zaposlovanje pogodbenega sodelavca preneha, ko pogodbeni sodelavec dopolni 65 let. V takih okoliščinah in iz povsem pravnih razlogov Komisija ni mogla spreminjati svoje zaposlovalne politike in ni mogla pritožniku ponuditi nadomestila.
Ocena varuha človekovih pravic po predstavitvi osnutka priporočila
36. Skladno s členom 21 Listine o človekovih pravicah je vsaka diskriminacija, ki temelji na kakršni koli podlagi, na primer diskriminacija na podlagi starosti, prepovedana. Poleg tega je, kot navaja Evropsko sodišče, načelo nediskriminacije na podlagi starosti zapisano v členu 21 Listine o človekovih pravicah in je splošno načelo prava Skupnosti.[22] Komisija skladno z načelom nediskriminacije državljanov na podlagi njihove starosti ne sme obravnavati drugače, razen če dokaže, da je taka obravnava upravičena ter da so sredstva za to primerna in potrebna.[23] Kar zadeva vprašanje, ali starost obvezne upokojitve vodi k samodejni prekinitvi zaposlitvene pogodbe, je Evropsko sodišče navedlo, da:
„[...] spodbujanje najemanja [mladih] je nedvomno zakonit cilj socialne politike [...] Zato je [tak] cilj [...] treba načeloma obravnavati kot objektiven in upravičen razlog [...] za različno obravnavo na podlagi starosti [...] Treba pa je še ugotoviti, ali [...] so sredstva, ki se uporabljajo za doseganje tega zakonitega cilja, primerna in potrebna“.[24]
37. Komisija ostaja pri svojem stališču, da se starostna omejitev iz PZDU nanaša tudi na pomožne tolmače. Nadalje, kot je pojasnjeno v osnutku priporočila, je skušala upravičiti razliko v obravnavi pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, s sklicevanjem na potrebo po tem, da se ustvarijo zaposlitvene priložnosti za novince in da se ti usposobijo. Varuh človekovih pravic sicer ni izključil možnosti, da bi ta cilj lahko bil „zakonit cilj“, je pa podvomil o tem, da je sredstvo, ki se v ta namen uporablja, in sicer popolna prepoved najemanja pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, primerno in potrebno.
38. Varuh človekovih pravic se ne strinja s trditvijo Komisije, da zaradi pravnih razlogov nima druge možnosti, kot da preneha najemati pomožne tolmače, starejše od 65 let. Meni, da Komisija ne najema pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, ker se je odločila, da jih ne bo.
39. Varuh človekovih pravic bi rad poudaril, da ne dvomi o sodbi Sodišča. V tem pogledu jasno poudarja, da je Sodišče sodbo Sodišča prve stopnje razglasilo za nično[25] zaradi postopkovnih vprašanj, in ne zaradi vsebine zadeve Alvarez Moreno proti Komisiji. Izsledki varuha človekovih pravic glede te zadeve so zato povsem skladni s sodbama Sodišča prve stopnje in Sodišča.
40. Nadalje, varuh človekovih pravic bi prav tako rad poudaril, da ne dvomi o pravilih, ki jih je sprejel zakonodajalec (na primer o Kadrovskih predpisih in PZDU). Naloga varuha človekovih pravic ni, dvomiti o pravici zakonodajalca, da vzpostavi politiko najemanja, ki lahko upošteva tudi starost. V tem pogledu varuh človekovih pravic upošteva dejstvo, da Kadrovski predpisi in PZDU vsebujejo pravila, ki od uradnikov (člen 52 Kadrovskih predpisov) in drugih zaposlenih zahtevajo (členi 47, 74 in 119 PZDU), da se upokojijo pri starosti 65 let (oziroma pri starosti 67 let v izjemnih primerih za uradnike). Varuh človekovih pravic poudarja, da ta zadeva ne želi zaobiti člena 74 PZDU, temveč temelji na stališču, enakem stališču Sodišča prve stopnje, ko je to odločalo o vsebini zadeve Alvarez Moreno proti Komisiji, in sicer da se člen 74 ne nanaša na pomožne tolmače.
41. Varuh človekovih pravic priznava, da Komisija ni zakonsko obvezana upoštevati sodbe Sodišča prve stopnje, ki je bila razglašena za nično. Vendar pa poudarja, da razglasitev ničnosti sodbe zaradi postopkovnega vprašanja še ne pomeni, da je razlaga Komisije v zvezi z vsebino zadeve samodejno pravilna. Ugotavlja, da Komisija v tej preiskavi ni predstavila nobene trditve, ki bi se nanašala na stališče Sodišča prve stopnje glede vsebine zadeve.
42. Varuh človekovih pravic obžaluje dejstvo, da se Komisija kljub njegovim velikim prizadevanjem, da bi ji pomagal izogniti se primeru nepravilnosti, ki jo je ustvarila njena trenutna politika, na njegova prizadevanja ni odzvala pozitivno.
43. Varuh človekovih pravic meni, da je ta primer nepravilnosti dovolj velik, da je upravičena predložitev posebnega poročila Parlamentu.
44. Ne nazadnje varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v podobni preiskavi, ki jo je opravil v zvezi s praksami Evropskega parlamenta glede najemanja pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, prav tako izdal osnutek priporočila Parlamentu. Izid tega je bil, da je Parlament sprejel njegovo stališče in spremenil svojo prakso glede najemanja tolmačev, starejših od 65 let. Pri oblikovanju takega stališča je Parlament uporabil veljavna pravila, ki so, to je treba poudariti, ista pravila kot tista, za katera Komisija meni, da jo obvezujejo, naj ne najema pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, na način, ki ne vodi v prepoved najemanja pomožnih tolmačev, starejših od 65 let. S tem je Parlament odpravil morebitni primer nepravilnosti, na katerega je opozoril varuh človekovih pravic.
Varuh človekovih pravic na podlagi preiskave v zvezi s to pritožbo ponavlja svoj osnutek priporočila kot spodaj navedeno priporočilo Komisiji.
Komisija bi morala spremeniti trenutno politiko prepovedi najemanja pomožnih tolmačev, starejših od 65 let, in bi morala pritožniku izplačati nadomestilo zaradi škode, ki jo je utrpel zaradi izvajanja te politike v njegovem primeru.
Evropski parlament bi lahko razmislil o sprejetju ustrezne resolucije.
P. Nikiforos DIAMANDOUROS
Strasbourg, 4. decembra 2008
[1]Sklep Evropskega parlamenta št. 94/262 z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom), UL L 113, str. 15.
[2] Uredba Sveta št. 628/2000 z dne 20. marca 2000 o spremembi Uredbe št. 259/68 o Kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, UL L 76, str. 1, člen 1 te uredbe določa naslednje:
„(...) (2) Vsi konferenčni tolmači bi zato morali biti zaposleni kot pomožno osebje, kot določa Poglavje III Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti [...]
Naslednji odstavek se doda členu 78 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti:
Enaki pogoji zaposlovanja in plačila, ki veljajo za konferenčne tolmače, ki jih zaposluje Evropski parlament, morajo veljati tudi za pomožno osebje, ki ga za konferenčno tolmačenje v imenu institucij in organov Skupnosti zaposluje Komisija.“
[3] Člen 74 PZDU (tedaj veljavne različice) določa naslednje: „Delovno razmerje pomožnega osebja preneha zaradi smrti in: 1. pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas: [...] (b) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti [...]“
[4] Pritožnik ni bil stranka v tem sodnem postopku.
[5] Združeni zadevi T-153/01 in T-323/01 Alvarez Moreno proti Komisiji [2004] ZOdl.-SC I-A-161 in II-719.
[6] Zadeva T-275/01 Alvarez Moreno proti Parlamentu [2004] ZOdl.-SC I-A-171 in II-765.
[7] Zadeva T-276/01 Garroni proti Parlamentu [2004] ZOdl.-SC I-A-177 in II-795.
[8] Zadeva je objavljena samo v francoskem jeziku. Angleški prevod je delo služb varuha človekovih pravic. Odstavki 84–89 združenih zadev T-153/01 in T-323/01 navajajo v francoskem jeziku naslednje:
"84. Or, les contrats d'engagement des interpretes de conférence conclus en application du troisieme alinéa, comme du premier alinéa, de l'article 78 du RAA se caractérisent par le fait qu'ils sont conclus pour certains jours spécifiques, de sorte que tant la date du début que celle de la fin de l'engagement constituent des éléments indispensables du recrutement des agents auxiliaires en question.
85. En effet, d'une part, étant donné que le terme du contrat d'engagement est toujours fixé par l'indication dans celui-ci, des jours spécifiques des prestations, aucun recours a l'article 74, paragraphe 1, sous b), du RAA n'est nécessaire pour déterminer la fin de l'engagement. D'autre part, dans le contexte de ce type de contrat, la prescription de cet article constitue une des "conditions de recrutement" visées a l'article 78 du RAA, des lors que la durée précise de l'engagement est fixée, conformément a l'article 56 du RAA, en tant que condition d'engagement. En d'autres termes, s'agissant d'un contrat limité a des jours spécifiques, la fin de l'engagement constitue une condition caractéristique et indispensable du recrutement de l'interprete, inhérente a celui-ci.
86. Il s'ensuit que l'article 74 du RAA constitue une des dispositions du titre III du RAA auxquelles le Parlement a dérogé lorsqu'il a adopté la réglementation de 1999.
87. Par conséquent, c'est a tort que la Commission a considéré que l'article 74, paragraphe 1, sous b), du RAA était applicable a la requérante et qu'il ne s'agissait pas d'une condition de recrutement au sens de l'article 78 du RAA [...]
89. Il est vrai que l'article 8 de la réglementation de 1999 renvoie aux dispositions du RAA et aux regles applicables a l'ensemble du personnel pour toute question non prévue par ladite réglementation ou par la convention de 1999. Toutefois, étant donné que la raison d'etre de la réglementation de 1999 est de permettre au Parlement d'engager les interpretes auxiliaires de session pour des jours spécifiques, la "fin de l'engagement" au sens de l'article 74 ne constitue par une question non prévue par la réglementation de 1999. En outre, au vu du caractere occasionnel de tels engagements et du fait que les institutions n'ont pas l'obligation d'engager un interprete particulier a un moment donné pour une période minimale, l'âge de l'interprete ne saurait constituer un élément pertinent pour ce qui est de l'exécution des services en question. Il s'ensuit que la stipulation d'une limite d'âge ne constitue pas une clause indispensable dans un contrat d'engagement d'un interprete et rend nécessaire le recours a l'article 74 du RAA."
[9] Zadeva C-373/04 P Komisija proti Alvarez Moreno [2006] ZOdl.I-1.
[10] Člen 21 Listine o temeljnih pravicah določa: „Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
[11] Člen 5(3) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev določa naslednje: „Uradnik se izogiba zlasti kakršni koli neupravičeni diskriminaciji med posamezniki iz javnosti na podlagi narodnosti, spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
[12] Glej opombo 3.
[13] Za ta namen je GD za tolmačenje oblikoval načrt za novince, ki mladim pomožnim tolmačem zagotavlja določeno število zaporednih dni zaposlitve.
[14] Glej zadevo C-144/04 Mangold [2005] ZOdl. I-9981, odstavek 75.
[15] Taki dokazi bi lahko vsebovali določene informacije o številu delovnih dni, ki so na voljo za dodeljevanje „mladim tolmačem“.
[16] Zadeva C-373/04 P Komisija proti Alvarez Moreno [2006] ZOdl. I-1.
[17] Združeni zadevi T-153/01 in T-323/01 Alvarez Moreno proti Komisiji [2004] ZOdl.-SC I-A-161 in II-719. Odstavek 105 navaja naslednje v francoščini: „la Commission n'avait, en tout été de cause, pas l'obligation de faire appel a nouveau a ses services. Il demeure en effet toujours loisible a l'administration de ne pas conclure de nouveau contrat d'agent auxiliaire avec un interprete auquel elle avait précédemment fait appel, et cela quels que soient l'âge de ce dernier et les motifs qui la conduisent a cette décision.“
[18] Glej opombo 14.
[19] Zadeva C-344/04 International Air Transport in drugi [2006] ZOdl. I-403, odstavek 95.
[20] Zadeva C-411/05 Palacios de la Villa [2007] ZOdl. I-8531, odstavki 64–67.
[21] Različica, ki se uporablja od 1. maja 2004.
[22] Glej opombo 14.
[23] Glej opombo 20.
[24] Glej opombo 20.
[25] Glej točko 27 zgoraj.
