Den Europæiske Ombudsmand
Relaterede dokumenter
Povzetek odločbe o pritožbi 3031/2007/(BEH)VL zoper Evropsko komisijo
Pritožnik je kanadski študent, ki se je vpisal v magistrski študijski program letalstva in vesoljske tehnologije v Münchnu in Madridu (EuMAS 2006–2008). Komisija je študentom iz tretjih držav ponudila štipendijo Erasmus Mundus v višini 21 000 EUR za številne magistrske študijske programe, vključno s programom EuMAS 2006–2008. Na spletnem mestu Komisije je bilo navedeno, da naj bi štipendija pokrivala „potne stroške in stroške bivanja ter stroške šolnin ves čas trajanja programa“.
Pritožnik se je obrnil na Komisijo in opozoril, da imajo on in drugi študenti, tj. skupina manj kot 30 študentov iz držav zunaj EU, resne finančne težave in tako težko preživijo mesec. Trdil je, da po odbitku šolnine v višini več kot 12 000 EUR in potnih stroškov preostanek ne zadošča za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov v Münchnu ali Madridu. Zato je Komisijo prosil, naj njemu in drugim študentom programa EuMAS 2006–2008 zagotovi finančno pomoč. Komisija je priznala, da bo morala ob upoštevanju vprašanj, ki so bila izpostavljena v tem primeru, premisliti o svojem pristopu v prihodnosti, vendar kljub temu ni bila pripravljena zagotoviti finančne pomoči, za katero so jo prosili. Pritožnik se je zato obrnil na varuha človekovih pravic.
Varuh človekovih pravic je po izčrpni preiskavi ugotovil, da: (i) so študenti programa EuMAS 2006–2008 iz držav zunaj EU zaradi informacij, ki jih je Komisija navedla v zvezi s programom Erasmus Mundus, mislili, da jim bo štipendija omogočala spodoben življenjski standard v evropskih merilih; (ii) znesek, ki je bil na voljo, ni zadostoval za ta namen. Varuh človekovih pravic meni, da Komisija z informacijami, ki jih je objavila, študentom programa EuMAS 2006–2008 ni podala pravilnih in zanesljivih podatkov. Komisija je zato ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je najprej predlagal sporazumno rešitev, nato pa je na Komisijo naslovil osnutek priporočila. V njem je predlagal, da Komisija vsakemu od zadevnih študentov prostovoljno izplača znesek 1 500 EUR za neprijetnosti, ki so jih imeli.
Komisija je osnutek priporočila zavrnila. Varuhu človekovih pravic se razlogi, s katerimi je Komisija utemeljila zavrnitev, niso zdeli prepričljivi. Zato je primer zaključil s kritično oceno.